Žica je vse daljša, ogroža ljudi, naravo in živali
Poldrugi meter visoka žičnata ograja, v dveh spiralah in z gostimi ter izredno ostrimi rezili, nameščena vzdolž desnega brega reke Dragonje od mejnega prehoda v smeri proti Škrlinam, vzbuja domačinom neprijetne občutke.
ISTRA > “Razumemo, da je bilo potrebno ograjo namestiti, a verjemite, da se odslej na tem območju ne bomo več prijetno počutili,” je včeraj dopoldne povedala domačinka Emanuela Ogrin, ki je prišla na njivo ob reki pobirat radič.
“Sem pridemo tudi z malim otrokom. Gorje, da ga izpustimo izpred oči. Iz radovednosti bi lahko šel k žici in se pošteno poškodoval. Odslej bo treba biti pri gibanju na tem koncu zelo pozoren,” je dodala Ogrinova. In ob tem opozorila še na prehode v ograji, ki so jih na željo tamkajšnjih lastnikov kmetijskih zemljišč pustili odprte, saj si marsikateri iz reke črpa vodo za zalivanje svojih njiv. “Nekoliko nenavadno, da so pustili te odprtine, skozi katere se lahko vsak prebije z lahkoto. Kakšen smisel torej ima ostala ograja?” se še sprašuje sogovornica.
Na Facebooku je pred kratkim zaživela spletna skupnost Proti bodeči žici v Istri in drugod, ki jo je do danes všečkalo že več kot 3000 oseb.
Na to temo je svojo oceno dodal tudi Tomislav Grbac, ki ima njivo blizu domačije Kramersteter, ta je tik ob Dragonji in tik ob cesti med mejnima prehodoma: “Dejali so nam, da za zdaj ob hiši še ne bodo položili ograje, pripravili so le količke in zavitke ograje pustili na priročnem mestu. Kramersteterjevi imajo tako povsem prost dostop do reke. V primeru povečane nevarnosti, naj bi ograjo potegnili še teh približno 100 metrov pod hišo. Za zdaj nas žica ne ovira, pot do njiv imamo drugje, a ni prijetno to gledati,” je pojasnil Grbac. In izrazil dvom, da bi migranti lahko sploh izbrali prehod Dragonja za svojo traso, saj je na začetku Istre neprehodna Učka.
Slovenski vojaki so žičnate kolute včeraj in soboto postavljati tudi pri Rakitovcu (v bližini mejnega prehoda Podgorje), v smeri proti Movražu in ob makadamski poti pod vasjo, v smeri proti Brestu. Ograje so nameščali tudi v bližini maloobmejnega prehoda Brezovica (pri Gradinu, na hrvaški strani je Lucija, proti Oprtalju). S postavljanjem ograj naj bi nadaljevali tudi danes. Domačini so zaskrbljeni, saj ne vedo, zakaj jih postavljajo in predvsem koliko časa bodo žice tam. Predsednik krajevne skupnosti Rakitovec Dušan Rožac je povedal, da imajo ljudje veliko vprašanj. “Žalostno, da smo to doživeli po 25 letih osamosvojene Slovenije,” je povedal, “prej je bila meja s Hrvaško, zdaj je žica.” Razočaran je tudi župan bližnje hrvaške občine Buzet Siniša Žulić: “Žalosten sem predvsem zato, ker sem mislil, da so bodeče žice že stvar preteklosti. Prepričan sem, da je s to potezo slovenske vlade narejena velika škoda turizmu in gospodarstvu v Istri. Poleg tega ograja vnaša med ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, veliko nelagodje. Prijateljski in sorodstveni odnosi se bodo nehote krhali.” SP, LKF
Dober kilometer od glavne ceste se nad reko Dragonjo dviga eden od njenih slikovitih spodmolov. Priljubljena točka pohodnikov in ljubiteljev narave. Žica stoji prav na poti, ki pelje tam mimo in se na tem mestu tudi konča, saj je od tam naprej en del brega Dragonje skoraj neprehoden. “Ljudje se tu radi sprehajajo, ne vem, ali jih bo ta žica zdaj odvrnila od uživanja v tej prelepi jesenski naravi v dolini Dragonje. No, mogoče pa bo za koga tako zanimiva, da bo sem prišel ravno zaradi tega, da jo vidi na lastne oči. Morda na ta račun celo pride kakšen turist več,” pa se malo pošali domačin Mario Gregorič. “Sicer pa, z njo se bomo morali naučiti živeti. Je pa Evropska unija v tem primeru padla na izpitu. Namesto odprtih meja imamo povsem neprehodno žico. Upam, da je tu ne bomo potrebovali, niti orožja. To bi bilo grozno. Ni pa nam vseeno za živali, ki hodijo pit k reki. Srne, lisice, tudi domači in divji psi, pa kakšen divji prašič. Ne predstavljam si, kako jih bo videti ujete v žici in razmrcvarjene,” še pravi Gregorič.
LEA KALC FURLANIČ
