Židan odločno proti prodaji deleža v Luki Koper

KOPER > Dejan Židan je dejal, da je pristojno ministrstvo pripravilo vlogo za sofinanciranje drugega tira, zdaj pa mora skupaj z ministrstvom za finance razviti še model javno-zasebnega partnerstva.

Ob tem pa je prvak SD poudaril, da “je povsem napačno razmišljati, da je lahko kot del tega javno-zasebnega partnerstva tudi prodaja Luke Koper”. “Luka Koper je z našega stališča zelo zelo strateška naložba države in če država razmišlja o kakšnih lastniških deležih, lahko kvečjemu o povečanju lastniškega deleža, ne pa o zmanjšanju,” je dejal.

Glede možnosti, da bi v javno-zasebno partnerstvo vstopili Kitajci, je Židan pojasnil, da so Kitajci “načeloma zainteresirani tudi za infrastrukturne projekte, tudi v Sloveniji,” a na način, da imajo od tega tudi dobiček.

“Ko bo projekt javno-zasebnega partnerstva razvit, predvidevam, da bosta resorni minister in finančni minister vprašala potencialne partnerje, ne samo v Evropi, ampak tudi drugje, ali so sedaj pripravljeni iti v javno-zasebno partnerstvo, in tudi zelo jasno povedala, da so pa nekatere omejitve,” je povedal.

Ena od teh omejitev je po Židanovih besedah lastništvo Luke Koper, ki “mora in bo ostalo v lasti Slovenije”.

Kot je pojasnil član uprave Luke Koper Andraž Novak, so Židanu predstavili načrte za prihodnost, poleg drugega tira pa so se pogovarjali tudi o vseh drugih odprtih vprašanjih v Luki, od vhodov v pristanišče do navezave na avtocestno infrastrukturo, dotaknili pa so se tudi lanskih poslovnih rezultatov družbe.

Židan je izpostavil tudi odnos, ki ga ima kmetijsko ministrstvo do Luke, saj preko nje potekajo tudi živinski promet, promet hrane in surovin zanjo. “Mi smo se dogovorili že pred nekaj leti, da temu prilagodimo tudi inšpekcijske službe, tako da delovanje Luke Koper ni odvisno od tega, kako inšpekcijska služba ali država deluje, ampak se državna služba povsem prilagodi potrebam Luke,” je poudaril in dodal, da kjer lahko, pomagajo odpirati vrata.

Židana veseli tudi, da Luka Koper “natančno ve, kaj želi biti tudi v prihodnje”. V pristanišču imajo smele razvojne načrte, pri tem pa pričakujejo pomoč države. “Sami bi investirali tudi v nekatere nujno potrebne cestne poti,” je navedel Židan, pri čemer po njegovem mnenju ni težava v denarju, ampak v pretirano dolgih postopkih, saj se država in lokalna skupnost ne znata dogovoriti. Zato bo naslovil vprašanje, ali na ravni vlade obstaja kakršna koli možnost, da se omenjeni postopki pospešijo.

STA