Zmagovalne oljke so pečene štorte
S svečanostjo in podelitvijo priznanj na Festivalu namiznih oljk v koprskem Pokrajinskem muzeju se je v petek zvečer začela letošnja oljkarska sezona. Šampionski naslov sta za pečene štorte v oljčnem olju osvojila Gigliola in Bruno Vojvoda, vicešampionskega pa Sebastjan Milok za oljke santa caterina v slanici. Minuli konec tedna so nekateri že obirali oljke, z obratovanjem so začele tudi torkle.
ISTRA > Osmi Festival namiznih oljk je letos potekal v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer so v popoldanskem delu oljkarji prisluhnili izvrstnemu predavanju ugledne italijanske strokovnjakinje dr. Barbare Lanza o splošnih in posebnih značilnostih tehnologij za vlaganje oljk. Gostja iz Pescare je predstavila nutricionistične prednosti namiznih (vloženih) oljk, v katerih imajo biofenoli drugačen profil, a prav tako dokazane visoke oksidativne značilnosti. Oljkarjem je podala nekatere napotke za spremljanje fermentacije in jih seznanila z najpogostejšimi napakami pri fermentaciji oljk.
Šampion so pečene štorte v oljčnem olju
Oljke iz lanske letine je ocenjevala 12-članska komisija pod vodstvom vodje nacionalnega panela za ocenjevanje oljčnih olj dr. Milene Bučar Miklavčič. Ob šampionskem in vicešampionskem naslovu so podelili še 19 priznanj za kakovost, izločili pa vzorce z napakami. Komisija ugotavlja, da izkušeni oljkarji lepo izpeljejo postopke, ki so praviloma dolgotrajni, nekaterim pa fermentacija ni stekla, kot bi bilo treba. Ob tem opozarjajo še na pomanjkljivosti, med drugim nehomogenost plodov tako po velikosti kot po trdoti, nekateri vzorci so bili preslani, oljke razbarvane ali poškodovane od pikov oljčne muhe.
Slovenski oljkarji v vodniku Flos Olei 2025
Znane so uvrstitve v ugledni oljkarski vodnik Flos Olei 2025, v katerega sta Marco Oreggia in Laura Marinelli uvrstila 500 izbranih pridelovalcev iz oljkarskih držav z vseh kontinentov. Absolutno oceno 100 točk v naši bližini ohranja Mate Oil iz Zambratije, trije slovenski pridelovalci pa imajo 98 točk: Vanja Dujc iz Kopra, Jenko iz Bertokov in Olive Oil Morgan iz Grintovca. Dve točki manj imata Adamič - Olje Ronkaldo iz Kopra in Janko Bočaj iz Trušk, 95 točk ima Jasa - Arsen Jurinčič iz Boršta. V vodniku je 15 slovenskih oljkarjev, razen Borisa Mariniča (Bose Oil) iz Ceglega, ki ima 91 točk, so vsi drugi iz Istre.
Šampionski naslov sta za pečene štorte v oljčnem olju prejela Gigliola in Bruno Vojvoda iz Sv. Petra. “Na enak način oljke pripravljava že več kot 20 let. Razgreniva jih v vodi, ki jo redno menjava, pred vlaganjem v oljčno olje pa gredo oljke za kratek čas v krušno peč, ki je ogreta za peko kruha,” je na degustaciji vseh nagrajenih oljk v lapidariju Pokrajinskega muzeja pripovedoval Bruno Vojvoda. “Na kratko so v peči, težko rečem, koliko časa, ravnava se po občutku,” je še dodal. Nekaj kozarcev lanske letine je še na voljo, pollitrski je po 13 evrov, za novo polnitev pa bo treba počakati do konca zime.
Vicešampionski naslov je prejel Sebastjan Milok iz Sečovelj za oljke santa caterina v slanici, tretje mesto pa je pripadlo Ivanu Zadelu iz Izole za istrsko belico v slanici. Skupno so podelili 21 priznanj za kakovost, oljke pa so bile, kot se je izkazalo tudi na degustaciji, precej raznovrstne. Največ je bilo štorte, stare piranske sorte s “krivo” koščico, ki je nadvse primerna za vlaganje. Šampionske oljke so bile kompaktne in homogene, nekoliko dehidracije v peči jih je rahlo nagubalo. Okus je bil intenziven in prijeten.
dr. Maja Podgornik
Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper
“Oljke ohranjajo vse ključne elemente naše lokalne identitete - od mozaične krajine, bogate tradicije, kulturne dediščine in arhitekturnih značilnosti do avtohtonega rastlinstva in naravnih habitatov.”
Oljke, ambasadorji trajnostnega kmetijstva
“Slovenske oljke niso zgolj kmetijski pridelek, temveč ambasadorji trajnostnega kmetijstva. Ohranjajo vse ključne elemente naše lokalne identitete - od mozaične krajine, bogate tradicije, kulturne dediščine in arhitekturnih značilnosti do avtohtonega rastlinstva in naravnih habitatov, kar krepi biotsko raznovrstnost in trajnostno upravljanje ekosistemov,” je na svečanosti v muzeju poudarila dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, ki je bil s partnerji organizator festivala. Direktor ZRS Koper dr. Rado Pišot pa je izpostavil pomen raziskav in inovativnih znanj, ki so potrebna “za izboljšanje procesov in tehnološki napredek.” Napovedal je skorajšnji začetek del za vzpostavitev prostorov Kompetenčnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture na Plavjah.
Pozdravnim nagovorom je sledila zanimiva, a zelo ekspresna predstavitev pomena solinarstva in soli v času Beneške republike dr. Flavia Bonina iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Bonin, tudi avtor zajetne monografije o severnojadranskih solinah Belo zlato krilatega leva, je na kratko predstavil solinarstvo, nadzorne funkcije Beneške republike glede soli in med drugim izpostavil, da v Piranskih solinah solna polja niso mogla biti last kogar koli izven takratnega komuna.
Predelava namiznih oljk je v Istri razširjena, nekaj jih vloži skoraj vsak oljkar. Gre za tradicijo, ki je pomembno navezana na pridelavo soli in postopke razgrenjevanja s slanico, ki so dolgotrajneši, oljke pa z njim dobijo specifičen okus, drugačen kot v postopku razgrenjevanja z lugom. Žal pa so količine namiznih oljk zelo omejene, le nekaj oljkarjev jih pridela za omembe vreden tržni nastop. Tako bo verjetno tudi ostalo, saj je cena oljk, predelanih v dolgotrajnih postopkih krepko višja od industrijskih iz supermarketov. Ne glede na to pa je Festival namiznih oljk, prek katerega se širijo znanja in veščine ter primerja kakovost, pomembna manifestacija, ki prispeva k celoviti sliki o slovenskem oljkarstvu. Zanimivo je, da ob grožnji o opuščanju oljčnikov ob zamenjavi generacij njihov obseg v Sloveniji narašča in je presegel 2500 hektarjev.
