Znanstveni kitolov le krinka?
V kongresnem centru na Bernardinu se je včeraj začelo 65. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov, ki bo trajalo do četrtka. Približno 500 predstavnikov iz 89 držav bo razpravljalo o izvajanju konvencije o ureditvi kitolova.
PORTOROŽ > Udeleženci bodo med drugim razpravljali o določitvi kvot za kitolov domorodnih prebivalcev Grenlandije, zatočiščih za kitolov v Južnem Atlantiku, uvedbi japonskega malega priobalnega kitolova ter o nadaljnjih korakih po sodbi meddržavnega sodišča glede japonskega znanstvenega kitolova.
Podlaga za pogovore so nasveti, ki so jih svetovni znanstveniki za komisijo pripravili maja na srečanju na Bledu. Na konferenci kot udeleženka nastopa tudi Slovenija, ki podpira stališča EU in torej ne podpira komercialnega in znanstvenega kitolova. Slednji je najbolj sporen v primeru Japonske.
Tilen Genov iz društva za opazovanje sesalcev Morigenos, ki je kot raziskovalec kitov član slovenske delegacije, je prepričan, da se pod to krinko skrivajo komercialni nameni. Splošno znano je namreč, da kitovo meso večinoma pristane na japonskih krožnikih kot ena od specialitet v suši restavracijah. Prav na to dvoličnost Japonske bodo ves čas trajanja konference opozarjali tudi aktivisti organizacije Sea Shepherd, ki so zasedli zelenico pred kongresnim središčem na Bernardinu.
Vstopa v konferenčno dvorano jim namreč niso dovolili, ker so - kot sami pravijo - s svojim glasnim nasprotovanjem in nekaterimi protesti na morju “stopili na žulj japonskim delegatom”. Predstavnik Sea Shepherda kapitan Alex Cornelissen je razočaran, ker tudi japonska vlada s subvencijami sponzorira domnevni znanstveni kitolov. NH