ZRSZ: "Moramo delati v skladu z zakonom in v skladu s človečnostjo"
Slovenska podjetja vse bolj iščejo delavce zunaj meja države, a s prihodom tujca se njihova odgovornost ne konča. Kdo mu bo pomagal pri učenju jezika, kdo pojasnil njegove pravice in kdo poskrbel, da bo v novem okolju zares postal del kolektiva? O teh vprašanjih so govorili na sedmi strokovni konferenci Obalni kadrovski izzivi.
Udeleženci konference so lahko prisluhnili primerom dobrih in slabih praks pri vključevanju tujcev v delovno okolje.
Foto: Vita ZadnikAnkaran je danes gostil sedmo strokovno konferenco Obalni kadrovski izzivi, ki jo prirejata Ljudska univerza Koper in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Dogodek je letos v ospredje postavil zaposlovanje tujih državljanov, njihovo vključevanje v delovno okolje in izzive, s katerimi se ob tem soočajo podjetja in zaposleni.
"Število priseljencev je v izrednem porastu, trenutno je v slovenski Istri vsaka peta oseba tujega porekla," je uvodoma poudarila Tina Rožac, direktorica Ljudske univerze Koper. Kot je pojasnila, podatek vključuje tudi ljudi, ki so medtem pridobili slovensko državljanstvo.
Tujci postajajo nepogrešljiv del trga dela
"Moramo delati v skladu z zakonom in v skladu s človečnostjo," je poudaril Vladimir Popovič, vodja območne službe Koper Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). "Na zavod je prijavljenih 20 % priseljencev, največ izmed njih je Ukrajincev. Več kot 50 % prijavljenih na ZRSZ pa se jih zaposli v prvih šestih mesecih od prijave na zavod," je še dejal Popovič.
Letošnja strokovna konferenca je bila namenjena lokalnim delodajalcem, ki so med seboj izmenjevali izkušnje.
Foto: Vita ZadnikA z zaposlitvijo tujca se delo kadrovskih služb ne konča. Delavcu je treba pomagati pri sporazumevanju, razumevanju delovnega okolja in uveljavljanju pravic. Tujci se v največji meri zaposlujejo v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, trgovini, prevozništvu in skladiščenju ter gostinstvu. Prav tam se pogosto srečujejo z dolgimi delovniki, zahtevnimi pogoji dela in jezikovnimi ovirami.
Nepoznavanje pravic je lahko nevarno
Za nekoga, ki pride iz okolja z nižjimi plačami in pogosto drugačnim poznavanjem delovne zakonodaje, je lahko prav nepoznavanje pravic vir odvisnosti od delodajalca ali posrednikov. Marko Tanasić, strokovni sodelavec za migracije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je opozoril na primere, ki po njegovih besedah kažejo, kako hude so lahko posledice.
"S tem, ko Slovenija čedalje bolj uvaža poceni delovno silo iz daljnega vzhoda, denimo iz Filipinov, Bangladeša in Indije, se veča število zlorab tovrstnih delavcev," je dejal. "Ti pogosto ne poznajo slovenske zakonodaje ter svojih delavskih in človekovih pravic, zato je pomembno, da jih opolnomočimo in opremimo s pravimi informacijami," je še dodal.
"Na sindikatu smo imeli že konkretne primere hudega izkoriščanja tujih delavcev, ki so bivali v skladiščih in ki so jim grozili s smrtjo ali pretepali," pravi Tanasić. Opozoril je tudi na grožnje z visokimi odškodninami v primeru odpovedi delovnega razmerja. Delavcem svetuje, naj se pri vprašanjih glede pravic obrnejo na sindikate in pristojne institucije, ne zgolj na sodelavce ali delodajalce.
Med najpogostejšimi tveganji, ki jih delavcu iz tujine prinese zaposlitev v Sloveniji, so nizka plačila, nezakonito podaljševanje delovnega časa, neustrezne bivanjske razmere in morebitne zlorabe posredniških agencij.
Od dela v pralnici do strokovne službe
Kako je videti pot tujega delavca, ki želi v Sloveniji napredovati, je iz osebne izkušnje opisala Aigiul Rashpolich. Ko se je pred osmimi leti preselila iz Ukrajine, je sprva opravljala dela, ki jih pogosto prevzamejo tuji delavci. Danes je psihologinja v socialnovarstvenem domu Dom na Krasu. "Prvih pet let bivanja v Sloveniji pa sem delala povsod, kjer običajno delajo tujci: v hotelih, pralnicah, pekarnah," je povedala. Do strokovnega dela jo je pripeljalo učenje jezika in opravljanje strokovnega izpita. "Moji sodelavci niso znali slovensko, delodajalci pa so se z nami pogovarjali v srbo-hrvaščini. Po nekaj letih sem se zato odločila, da se bom jezika naučila na Ljudski univerzi v Kopru, kjer so mi ponudili vrhunski tečaj in središče za samostojno učenje," je še pojasnila.
Priseljenci imajo na Primorskem različne možnosti izobraževanja in vključevanja. Ljudske univerze v Kopru, Novi Gorici, Sežani in Ajdovščini ponujajo brezplačne tečaje slovenščine, priprave na izpite in karierno svetovanje za lažjo zaposlitev v industriji, koprski Zavod PiNA pa se denimo osredotoča na družbeno integracijo, medkulturno mediacijo in neformalno izobraževanje. •