Zvonko Sedmak: “Za čebelarja je najlepši dan, ko ima kaj točit”

KOPER > Pred dnevi so na evropskem ocenjevanju medu v Kopru podelili tudi nagrade za najboljše medove, na katerem so slovenski čebelarji osvojili kar dve tretjini nagrad. Tekmovanje, kjer so ocenjevali lipov, cvetlični, gozdni, akacijeve in kostanjev med, je poudarilo pomen kakovosti in pristnosti medu v času, ko se evropski trg vse bolj sooča z medenimi ponaredki. Med nagrajenci je bil tudi Zvonko Sedmak iz Klanca pri Kozini, ki je s svojim medom prepričal strokovno komisijo in osvojil prvo nagrado v kategoriji lipovega medu.

Družinska tradicija in predanost čebelarstvu

Zvonko Sedmak, ki s soprogo Vido vodi Čebelarstvo Sedmak, nadaljuje dolgo tradicijo čebelarjenja, ki jo je začel njegov oče Anton leta 1957 v Vipavi. S čebelarjenjem je kasneje nadaljeval v Kopru vse do smrti leta 2004 in razvil eno največjih čebelarstev v Sloveniji.

Zvonko Sedmak

čebelar

“Za kakovosten med moraš imeti zdrave čebele in delovati v čistem okolju, stran od intenzivnih kmetijskih površin in škodljivih škropiv.”

Zvonko, ki je čebelariti začel že v otroških letih, danes upravlja z več kot 300 čebeljimi družinami. Čebelarstvu se je resneje začel posvečati leta 1969 kot poklicni čebelar in sodelavec podjetja Medex. “V čebelarstvu je najbolj pomembno, da imaš rad to delo in da imaš rad čebele. Če uspeš uskladiti ljubezen do narave in čebel, pridejo tudi rezultati,” pravi.

Sedem čebelnjakov in več kot 20 milijonov pridnih delavk

Poleg trdega dela in ljubezni do narave se Čebelarstvo Sedmak osredotoča tudi na zagotavljanje kakovosti in domačnosti. “Za kakovosten med moraš imeti zdrave čebele in delovati v čistem okolju, stran od intenzivnih kmetijskih površin in škodljivih škropiv,” opozarja Sedmak, ki poleg osmih vrst medu prideluje tudi cvetni prah in propolis. Ob podpori soproge in otrok uspešno vodi družinsko čebelarstvo, ki skrbi za več kot 20 milijonov čebel, razporejenih v sedmih čebelnjakih. Trije med njimi so stacionarni, preostali štirje pa mobilni - dva na prikolicah in dva na kamionih -, kar omogoča, da čebele selijo na pašnike po vsej Sloveniji.

V dolgoletni čebelarski karieri je Zvonko Sedmak prejel številna priznanja in nagrade na domačih in mednarodnih tekmovanjih, s čimer je utrdil svoj ugled kot eden vodilnih slovenskih čebelarjev. “Najlepši dan za čebelarja je, ko vidiš sadove svojega dela, ko imaš za točit med. To je tisto, kar nas žene naprej,” pravi s ponosom.

Skrb za kakovost

“Borimo se, da bi ljudje prepoznali naraven in kakovosten med. Veseli me, da se slovenski potrošniki vedno bolj zavedajo, kaj pomeni dodana vrednost pristnega medu,” je izpostavil Sedmak na podelitvi nagrad minulega ocenjevanja, kjer so opozorili na zaskrbljujoče podatke.

Več kot polovica medu na evropskem tržišču je ponarejenega, opozarjajo strokovnjaki, a se slovenski potrošniki lahko pohvalijo, saj naj bi jih kar 80 odstotkov domači med in medene izdelke kupovali iz prve roke od čebelarjev.

Ponaredki medu slabši od sladkorja

“Ponaredki medu niso le slabi, so celo slabši od sladkorja. Žal se velike korporacije na to ne ozirajo in na vse možne načine prodirajo na tržišča,” je zaskrbljeno povedal Zvonko Sedmak. “Kakovost medu zagotavljamo s certifikati, ki potrošniku jamčijo naraven in pristno pridelan med. To je ključno v boju proti ponaredkom, ki jih na trgu ponujajo velike korporacije, s katerimi se čebelarji vedno težje spopadamo,” je še dodal in izpostavil pomen lokalnih čebelarjev.

V Sloveniji imamo kar tri zaščitene vrste medu: slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med in kraški med z zaščiteno označbo porekla. Slovenija je domovina kranjske čebele, edine zaščitene avtohtone čebele v Evropski uniji, ki je pripomogla k razvoju visokokakovostne čebelarske tradicije. Zvonko Sedmak je eden od mnogih slovenskih čebelarjev, ki s svojim delom pri nas pomembno prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine.