Benito Mussolini tik pred EPK ostaja goriški častni meščan
Italijanski fašistični diktator Benito Mussolini tik pred začetkom Evropske prestolnice kulture (EPK) ostaja častni meščan Gorice. Med ponedeljkovim zasedanjem goriškega občinskega sveta je desnosredinska večina glasovala proti odvzemu častnega meščanstva Benitu Mussoliniju, ki ga je s podporo večjega dela leve sredine predlagala občinska svetnica Eleonora Sartori (Noi Mi Noaltris GO!).
GORICA > Osnutek glasovalne pobude z zahtevo po odvzemu častnega meščanstva, ki je bilo Mussoliniju podeljeno 24. maja 1924, je uvodoma predstavila ravno njena prva podpisnica Eleonora Sartori. Tik pred Evropsko prestolnico kulture 2025 je po njenem mnenju prišel čas, da zapremo eno poglavje zgodovine in se lotimo pisanja novega, da presežemo konflikte iz preteklosti in neobremenjeno zazremo v prihodnost, poroča Primorski dnevnik.
Gre res za brisanje zgodovine?
“Nedvomno ima Mussolini odgovornost, da je postavil na noge avtoritarni režim, da je poskrbel za dve desetletji negacije svobode, nasilja in krivic,” pa je po poročanju Primorskega dnevnika uvodoma poudaril goriški župan Rodolfo Ziberna. Po obsodbi fašizma in njegovega ustanovitelja je opozoril, da se je tudi več drugih županov, tudi iz vrst leve sredine, v prejšnjih letih izreklo proti odvzemu častnega meščanstva Mussoliniju, češ da gre za brisanje zgodovine, ki pa je ni mogoče spremeniti.
Oster odziv tudi iz Slovenije
Župan je opozicijo sicer obtožil, da je njeno početje - v tem primeru vložitev glasovalne pobude - le pretveza, s katero skuša ovirati sodelovanje z Novo Gorico. Na županove besede so se odzvali razni občinski svetniki iz vrst leve sredine. Mestoma vroči razpravi je sledilo glasovanje: proti odvzemu se je naposled odločilo 19 občinskih svetnikov, za se jih je izreklo samo 11.
“Leta 1924, ko je bil častni naziv podeljen, je za mesto uradno obstajalo samo eno poimenovanje. Enako je veljalo tudi za jezik in identiteto deset tisočih Primork in Primorcev, ki so po rapalski pogodbi obtičali na italijanski strani meje,” pa je poudaril državni sekretar na slovenskem ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan. “Nekateri politiki v Gorici tega očitno še danes ne razumejo. Tu ne gre za vprašanje, kdo je na čigavi strani meje, ampak kdo je na napačni strani zgodovine,” je še zapisal Rusjan in poudaril, da so slovenski, jugoslovanski in italijanski partizani sodelovali in skupaj porazili zlo fašizma v Evropi. “Enkrat smo namreč skupaj že porazili fašiste. In ne bomo dopustili, da v 21. stoletju njihove slabe kopije relativizirajo zgodovino, ki je povzročila toliko gorja - in ki je bila premagana z napori množic na obeh straneh meje,” še dodaja Rusjan.