Bodeča žica na meji s Slovenijo?
V ponedeljek naj bi ob slovensko-italijanski meji začele delovati mešane policijske patrulje. Italijanski notranji minister Matteo Salvini napoveduje dodatne ukrepe za zajezitev ilegalnih prehodov meje, od začasne ukinitve schengenskega režima do postavitve bodeče žice na meji. Na slovenskem notranjem ministrstvu pravijo, da so tehnične ovire notranja politična odločitev posamezne države.
PRIMORSKA > Vse večje število ilegalnih prebežnikov, ki prihajajo v Italijo oziroma Furlanijo Julijsko krajino iz Slovenije, je spodbudilo italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija k napovedi dodatnih ukrepov.
Po kadrovskih zmožnostih
Po dogovoru zunanjih ministrov Italije in Slovenije, nato pa še šefov policij obeh držav naj bi že čez nekaj dni ob meji začele delovati mešane policijske patrulje. Na slovenskem notranjem ministrstvu so na naše vprašanje odgovorili, da bodo v mešanih patruljah najmanj tri uradne osebe, od teh vsaj ena iz države, na območju katere se izvaja patruljiranje.
Plačilo v skladu z uredbo
Sindikat policistov Slovenije je včeraj v javnem pismu notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju izpostavil vprašanje delovno-pravnih razmerij policistov, ki naj bi delovali v mešanih patruljah. Slovenski policisti naj bi bili namreč v primeru dela v mešanih patruljah v neenakopravnem položaju s pripadniki tujih varnostnih organov, ki opravljajo delo v Sloveniji. Na MNZ pojasnjujejo, da so policisti v takšnih primerih plačani skladno z zakonodajo, ki to ureja: uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.
Skupno patruljiranje bo potekalo na območjih koprske in novogoriške policijske uprave. Kot ocenjujejo, bo uvedba mešanih patrulj prispevala k zmanjšanju privlačnosti priseljevanja po zahodno-balkanski poti in posredno vplivala tudi na obseg migracij v regiji. “Ocenjujemo, da bo omenjena oblika dela pripomogla tudi k učinkovitosti varovanja državne meje s Hrvaško, saj bo s to obliko dela poslan tudi pomemben signal tihotapcem in potencialnim nezakonitim migrantom,” pojasnjuje Sabina Langus Boc iz službe za odnose z javnostmi MNZ.
Konkretnih številk, koliko slovenskih policistov bo sodelovalo v mešanih patruljah, na notranjem ministrstvu ne razkrivajo in odgovarjajo, da v skladu s svojimi kadrovskimi zmožnostmi.
Ukinitev schengna, tehnične ovire
Salvini pa se ni ustavil pri mešanih patruljah. Med njegovimi zadnjimi predlogi sta začasna ukinitev schengenskega režima in postavitev fizičnih ovir oziroma bodeče žice na meji s Slovenijo. Z obema predlogoma naj bi se že prihodnji teden ukvarjala italijanska vlada. V prihodnjih dneh naj bi se Salvini o nujnih ukrepih na meji s Slovenijo pogovarjal tudi s predsednikom Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigo.
Fedriga je glede fizičnih ovir na meji nekoliko previden. Omenja, da je sodelovanje s Slovenijo na področju ilegalnih migracij zgledno. Upa, da se bo kmalu pokazal učinek mešanih patrulj, hkrati pa pravi, da brez dodatnih ukrepov verjetno ne bo šlo. Po Fedrigovih besedah je začasna ukinitev schengenskega režima uresničljiva, bi se pa morale v reševanje problematike vključiti vse države na balkanski migrantski poti.
Številke ne kličejo po začasnem mejnem nadzoru
Na slovenskem notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da gre pri postavitvi tehničnih ovir za notranjepolitično odločitev posamezne države.
“Za uvedbo začasnega mejnega nadzora s strani Italije ni strokovnih razlogov,” pa odgovarjajo na vprašanje glede začasne ukinitve schengenskega režima.
Po podatkih MNZ je slovenska policija do sredine letošnjega julija od italijanskih mejnih organov sprejela 126 ilegalnih migrantov, kar je primerljivo z lanskim letom, ko jih je 108. “Torej ne moremo govoriti o velikem porastu problematike na skupni meji, ki bi upravičeval uvedbo začasnega mejnega nadzora s strani Italije,” še pravijo na MNZ.
Italijanski pogled na to je zagotovo povsem drugačen. V zadnjih mesecih so namreč že večkrat obravnavali večje skupine, nekajkrat celo po približno sto ilegalnih migrantov, ki so prišli iz Slovenije po dolini Glinščice in drugih poteh. Sloveniji jih niso vrnili, ker so tujci, večinoma pakistanski državljani, prosili za mednarodno zaščito.