Častni doktorat za Pahorja
Danes bosta bivši predsednik republike Borut Pahor in predsednik Italije Sergio Mattarella prejela častna doktorata Univerze v Trstu.
TRST > Svečanost bo potekala ob praznovanju stoletnice tržaške univerze. Rektor univerze Roberto Di Lenarda je ob tem ocenil, da bo to priložnost za obračun s preteklostjo v duhu sprave. Izpostavil je še pomen univerze kot mostu med vzhodom in zahodom ter kot prostora za dialog med različnimi civilizacijami.
“Zelo težko bi mi kakšna druga čast toliko pomenila, zlasti, ker je bova deležna skupaj s predsednikom in prijateljem Mattarello,” je Borut Pahor dejal decembra lani ob obvestilu o prestižnem priznanju. Pahor je kot predsednik Slovenije spravi posvečal osrednjo pozornost. To ne velja le za dva mandata na mestu predsednika republike, temveč za vso njegovo politično pot. Spravo razume kot osnovo evropskemu projektu in večkrat poudari, da Evropske unije ne bi bilo brez sprave med v obeh svetovnih vojnah nasprotujočimi si vojaškimi silami, brez sprave med sosedi.
Za Pahorja je eden najbolj čustvenih dogodkov njegove politične kariere prav srečanje z italijanskim predsednikom Mattarello, ko sta julija 2020 z roko v roki na Bazovici pri Trstu stala pred dvema spominskima obeležjema, pomembnima za Slovence in Italijane. Skupaj sta nato prisostvovala tudi podpisu memoranduma, s katerim je bil slovenski manjšini v Trstu vrnjen Narodni dom - 100 let po tem, ko so ga italijanski fašisti požgali.
Bivši slovenski predsednik kot vrhunca svojih prizadevanj na mednarodnem prizorišču ocenjuje dva dogodka: vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem in omenjeni stisk roke z Mattarello ter skupno udeležbo z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom na slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita v Celovcu.
Tedanji skupni obisk obeh spominskih obeležij je močno odmeval tako v slovenski kot v italijanski javnosti. Pri sosedih so izpostavljali predvsem Pahorjevo opravičilo, manj pa so v javnosti govorili o italijanskih zločinihnad sosedskimi narodi. Bazoviški junaki tako v Italiji še vedno veljajo za teroriste, skupno poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev o mednacionalnih odnosih v severnojadranskem prostoru pa italijanska politika še vedno prikriva javnosti.