Dipiazza zaenkrat vodi v Trstu
Po prvem krogu lokalnih volitev v Italiji zmagovalci večinoma še niso znani. V mnogih večjih mestih bo 19. junija drugi krog. V Rimu se zmaga prvič obeta ženski, kandidatki populističnega gibanja Pet zvezd Virginii Raggi.
RIM, TRST> V Trstu pa na razočaranje slovenske manjšine kaže na zmago nekdanjega župana Roberta Dipiazze.
V nedeljo je sicer 13,3 milijona Italijanov volilo župane v 1342 občinah, med drugim v 39 občinah Furlanije-Julijske krajne (FJK). Vodenje italijanske prestolnice v prihodnjem županskem mandatu se prvič obeta ženski, odvetnici Virginii Raggi.
Rim je brez župana že od lanskega oktobra po odstopu dotedanjega župana Ignazia Marina. Ta je odstopil zaradi pritiskov mestnih svetnikov, ki so sledili razkritju, da je s službeno kreditno kartico med drugim plačeval razkošne gostije v restavracijah.
Odvetnica, ki je v kampanji izkoristila nezadovoljstvo Rimljanov z mnogimi korupcijskimi škandali, je po vzporednih volitvah prejela dobrih 35 odstotkov glasov. Nasprotnik 37-letne Raggijeve v drugem krogu volitev bo najverjetneje Roberto Giachetti, kandidat Demokratske stranke (PD) premierja Mattea Renzija, ki je po preštetju velike večine glasov prejel slabo četrtino glasov volilcev.
Tokratne volitve veljajo za preizkus podpore premierju Renziju. Zmaga PD v Rimu in drugih pomembnejših mestih bi pomenila potrditev za Renzijevo vlado, ki ji zaradi bančne krize, stagnirajočega gospodarstva, ponovnega porasta migracijskega toka ter mnogih škandalov podpora med volilci pada.
Renzi je priznal, da ni najbolj navdušen nad izidi. “Nismo srečni. Želeli smo boljši rezultat, še posebej v Neaplju,” je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Renzi. V Neaplju se PD namreč s svojo kandidatko Valerio Valente sploh ni prebila v drugi krog, v katerem se bo neodvisni kandidat, trenutni župan Luigi di Magistris, pomeril s kandidatom desne sredine Giannijem Lettierijem.
PD se prav tako ni najbolje odrezala v drugih večjih mestih, kot so Torino, Bologna in Milano, kjer bodo morali trenutni župani iz vrst PD v drugem krogu 19. junija braniti svoje položaje pred konservativnimi kandidati ali kandidati populističnega gibanja Pet zvezd.
Renzi je poudaril, da so vse večje stranke, tako PD kot desne stranke in gibanje Pet zvezd dosegli mešane rezultate in so se glasovi pač porazdelili.
Ob tem je izrazil prepričanje, da izidi lokalnih volitev ne bodo vplivali na za oktober načrtovan referendum o ustavnih spremembah, ki jih je Renzi le stežka spravil skozi parlament. Renzi je sicer napovedal, da bo odstopil, če bodo ustavne reforme, med drugim reforma italijanskega senata, na referendumu padle.
Kot kažejo delni izidi prvega kroga volitev, je v vseh večjih mestih drugi krog neizbežen. Ta bo 19. junija.
Župana so izbirali tudi v Trstu, kjer je slovenska manjšina upala na še en mandat sedanjega levosredinskega župana Roberta Cosolinija. A ga je v prvem krogu za kakšnih 11.000 glasov prehitel desnosredinski kandidat, bivši župan Roberto Dipiazza.
Dipiazza, desnosredinski kandidat strank Naprej Italija in Severna liga, je v Trstu županoval že med letoma 2001 in 2011. Leta 2006 je bil tudi med kandidati za predsednika italijanske republike in je na glasovanju v parlamentu prejel tri glasove poslancev. Nekaj časa je vodil družbo Aeroporto Friuli-Venezia Giulia, ki upravlja s tržaškim letališčem Ronchi dei Legionari.
Cosolinija, sicer kandidata PD, podpira predsednica pokrajine Furlanije-Julijske krajne (FJK) Debora Serracchiani. V svojem programu je sedanji tržaški župan izpostavljal predvsem razvoj pristanišča in turizma ter spodbujanje ekonomske rasti v občini. Poudarjal je tudi pomen solidarnosti s pribežniki.
Glede na veliko razliko v številu glasov se Dipiazzi v drugem krogu verjetno obeta zmaga. A jeziček na tehtnici bi lahko bili volilci, ki so v nedeljo svoj glas namenili kandidatu populističnega gibanja Pet zvezd Paolu Menisu. Ta je osvojil skoraj petino glasov. Vendar ti volivci so težko predvidljivi, saj gre večinoma za ljudi, ki so nezadovoljni tako z levico kot z desnico.
Prvega kroga lokalnih volitev se je sicer udeležilo 62,1 odstotka volilnih upravičencev, kar je po ocenah agencij nizka volilna udeležba, ki jo deloma pripisujejo tudi podaljšanemu prazničnemu vikendu v Italiji.
STA