Italijanski senat potrdil zakon o krepitvi avtonomije dežel
Italijanski senat je v torek zvečer potrdil predlog zakona o krepitvi avtonomije dežel, ki deželam brez posebnega statusa daje več pristojnosti, poročajo tuje tiskovne agencije. Predlog zakona mora potrditi še poslanska zbornica, v praksi pa naj bi reforma zaživela čez nekaj več kot dve leti.
RIM > Za reformo je glasovalo 110 senatorjev, 64 jih je bilo proti, 30 pa se jih je vzdržalo.
Predlog zakona deželam brez posebnega statusa podeljuje pristojnosti na 23 področjih, ki so bila doslej v rokah države. Med njimi so zdravstvo, izobraževanje, šport, okolje, energija, promet, kultura in zunanja trgovina. Dežele bodo lahko zase obdržale tudi večji del dohodnine in davka na dodano vrednost.
Furlanija - Julijska krajina, kjer živi slovenska narodna skupnost, je ena od petih italijanskih dežel, ki ima avtonomijo in poseben status. Poleg nje imajo posebno ureditev še Tridentinsko-Zgornje Poadižje, Dolina Aoste, Sicilija in Sardinija. Reforma zadeva ostalih 15 dežel.
Diferencirana avtonomija je ena glavnih točk programa desne Lige, druge najmočnejše stranke v vladi Giorgie Meloni. “Naredili smo pomemben korak k zgodovinskemu, zelo pomembnemu in dolgo odlašanemu dosežku,” je po glasovanju v senatu poudaril avtor reform, minister za regionalne zadeve Roberto Calderoli.
Severnoitalijanske dežele Lombardija, Benečija (Veneto) in Emilija - Romanja so že začele pogajanja z vlado v Rimu za več pristojnosti. Revnejše dežele na jugu Italije se po drugi strani bojijo, da bodo zaradi reforme iz državne blagajne dobivale manj sredstev kot doslej, saj bodo v prihodnje vse bolj odvisne od lastnih virov.
Opozicija zahteva referendum, češ da bi reforma povečala razlike med bogatim severom in revnim jugom Italije, na kocki pa je tudi enotnost države. “Meloni se bo zapisala v zgodovino s tem, da bo razdelila Italijo,” je po poročanju časnika La Repubblica poudarila vodja demokratske stranke Elly Schlein.