Izgredi v Trstu: neofašisti napadli protestnike in salutirali v čast Almerigu Grilzu

Po poročanju tržaškega časnika Il Piccolo in Primorskega dnevnika se je letošnje komemoracije udeležilo nekaj deset pripadnikov skrajne desnice, prvič v sodobni zgodovini mesta pa so protest proti dogodku priredili tudi antifašisti., Protestniki so ob vzklikih proti fašizmu in policiji opozarjali na Grilzevo politično dediščino ter nasprotovali javni komemoraciji človeka, ki je bil v mladosti eden vidnejših članov neofašističnega gibanja MSI in organizacije Fronte della Gioventu.

Razmere so se zaostrile kmalu po začetku protesta. Policistom in karabinjerjem prvega vala nasilja ni uspelo preprečiti.Ko so udeleženci komemoracije zaslišali antifašistične parole, so po navedbah očividcev stekli po drevoredu proti protestnikom. Izbruhnili so spopadi, v katerih so leteli stoli, mize in tudi pesti. Kot je poročal Primorski dnevnik, so Grilzevi somišljeniki "v slepem nasilju napadli tudi policiste."

Almerigu Grilzu v čast so neofašisti iztegnili desnico.

Foto: Tedeschi/fotodamj@n

Skupila sta jo tudi novinar Il Piccola in mimoidoča ženska

V izgredih je bil poškodovan tudi novinar časnika Il Piccolo - menda naj bi šlo za Gianpaola Sartija -, ki ga je neznanec udaril v glavo. Udarec je bil tako hud, da so ga morali reševalci odpeljati na zdravljenje v bolnišnico. S strani organizatorjev komemoracije jo je skupila tudi mimoidoča ženska, ki naj ne bi bila del nobenega od shodov. Koliko ljudi je bilo poškodovanih, zaenkrat še ni znano.

Zaostrilo se je med zagovorniki in nasprotniki fašistične ideologije.

Foto: Fotodamj@n

Spopadi so za več časa ohromili promet na ulicah Xydias in Timeus ter dela drevoreda 20. septembra. Policija je nato protestnike postopoma potisnila proti spodnjemu delu drevoreda, medtem ko so se udeleženci komemoracije umaknili v ulico Paduina. Napetosti so trajali skoraj uro, občasno pa je prišlo tudi do novih poskusov obračunov, tudi s strani antifašistov.

Brez fašističnih pozdravov tudi tokrat ni šlo

Komemoracija se je medtem nadaljevala po ustaljenem protokolu. Ob tretjem vzkliku "presente" so številni udeleženci znova iztegnili desnico v fašistični pozdrav (t.i. saluto romano), kar je v Italiji že več let političnih in pravnih polemijk.

Tudi letos med prisotnmimi ni bilo vidnejših politikov, čeravno so bili na prizorišču nekateri lokalni predstavniki italijanske desnice. Opazili so denimo tržaškega občinskega svetnika iz vrst Bratov Italije Corrada Tremula ter brata Parisa in Angela Lippija - prvi je bil podžupan Roberta Dipiazze, drugi pa danes vodi eno od dveh tržaških sekcij Nacionalne prihodnosti generala Roberta Vannaccija, sicer evropskega poslanca iz vrst Salvinijeve Lige. Kot navaja Primorski dnevnik, nihče izmed naštetih ni dvignil desnice.

Tržaški Slovenec, ampak tudi fašist

Almerigo Grilz, rojen leta 1953 v Trstu, je bil v sedemdesetih letih eden vidnejših članov tržaške skrajne desnice in sodelavec organizacije Fronte della Gioventù.

Pozneje je postal vojni reporter in soustanovitelj agencije Albatros skupaj z novinarjema Faustom Biloslavom in Gianom Micalessinom.

Pretepi so izbruhnili na drevoredu 20. septembra.

Foto: Fotodamj@n

Leta 1987 je umrl med poročanjem iz vojne v Mozambiku, ko ga je zadela krogla med spopadi med vladnimi silami in gibanjem Renamo. Del italijanske desnice ga danes predstavlja predvsem kot simbol vojnega novinarstva, medtem ko antifašistične organizacije opozarjajo, da njegove politične preteklosti ni mogoče ločiti od javnega čaščenja njegove podobe.

Protestniki so se obmetavali s stoli, mizami, ...

Foto: Fotodamj@n

Grilz sicer ni osamljen primer pomembnega predstavnika italijanskega fašizma slovenskega rodu iz Trsta. Med najbolj razvpitimi je bil tudi Giuseppe Cobolli Gigli, rojen kot Josip Kobolj v slovenski družini v Trstu. Po prvi svetovni vojni se je pridružil fašističnemu gibanju, si poitalijančil ime in postal eden najvidnejših funkcionarjev Mussolinijeve Italije. Kot minister za javna dela v fašistični vladi in publicist je odkrito zagovarjal nasilje nad Slovenci in Hrvati ter že pred drugo svetovno vojno javno pisal o fojbah kot sredstvu "čiščenja" ozemelj z večinskim slovanskim prebivalstvom. •