Meloni v letu dni prelomila več predvolilnih obljub

RIM > Ko je vodja postfašističnih Bratov Italije po volitvah 25. septembra lani oblikovala vlado z desnima Ligo Mattea Salvinija in Naprej Italijo zdaj že pokojnega Silvia Berlusconija, so številni politiki in analitiki opozarjali, da bi se Italija lahko vrnila v desničarsko preteklost.

Meloni je v predvolilni kampanji obljubila zajezitev migracij, med drugim se je zavzela za blokado čolnov s prebežniki iz Severne Afrike v Sredozemlju. A v letu dni, odkar je na oblasti, ji migracij ni uspelo zajeziti.

Nasprotno, Italija se trenutno sooča z velikim migrantskim valom, Meloni išče pomoč tudi v EU, vlada pa sprejema nove ukrepe za obvladovanje migracij. Porazdelitev bremena migracij med članice EU ostaja eden od izzivov za njeno vlado.

Kot je dejal Brezigar, se je Meloni volivcem predstavila z razvojnim programom, ki ni bil izrazito desno usmerjen. Potem se je sčasoma to spreminjalo, predvsem zaradi glavne partnerice v vladi Lige, in njenega vodje Salvinija, ki si z obljubljanjem dragih projektov, kot je most med Sicilijo in Apeninskim polotokom, skuša dvigniti priljubljenost.

Izredno šibka vlada

"Je pa ta vlada izredno šibka. Izkazalo se je, da jo sestavlja vrsta ljudi, ki niso kos svojim nalogam in zato šepa na vseh koncih in krajih," je poudaril Brezigar. Kot primer je navedel sklep o obdavčitvi dobičkov bank, s katerim bi v državno blagajno priteklo nekaj denarja, a ga je vlada po pritiskih umaknila.

Opozoril je tudi, da je ostalo neizpolnjenih več predvolilnih obljub. Eden od najbolj zgovornih primerov, ki sicer ni samo italijanski, je po njegovih besedah napoved o odpravi obdavčitve pogonskih goriv, a je morala vlada zaradi različnih dejavnikov te davke celo zvišati.

Med volilno kampanjo je bila v ospredju draginja oziroma ukrepi za pomoč ljudem in podjetjem. Kljub drugačnim obljubam se je v zadnjem času vse zelo podražilo, tako kot sicer tudi drugod po Evropi.

"To ustvarja tudi nezadovoljstvo med ljudmi," je poudaril Brezigar in dodal, da odgovornost za draginjo ljudje pripisujejo vladi.

Sčasoma po besedah Brezigarja prihajajo na dan tudi izrazito desničarske težnje, tako proti beguncem oz. priseljencem kot na področju gospodarskih ukrepov. Pri slednjih je Brezigar omenil odvzem državljanskega dohodka revnim družinam.

Trenutno Meloni še ohranja neko splošno zaupanje, dejansko pa priljubljenost vlade pada

"Vse to se seveda pozna na terenu. Trenutno Meloni še ohranja neko splošno zaupanje, dejansko pa priljubljenost vlade pada in je v zadnjem mesecu zdrsnila krepko pod 50 odstotkov," je dejal.

Ocenil je še, da se je pokazalo, da vlada ni kos številnim težavam, s katerimi se sooča. Po drugi strani pa ima srečo, da je opozicija razdrobljena in izredno šibka ter nima izrazitega voditelja, ki bi se ji zoperstavil.

Pred volitvami je bilo veliko slišati o vplivu Moskve na kampanjo. Salvini in Berlusconi sta bila v preteklosti znana po tesnih povezavah z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, zato je bilo slišati bojazni, da bo Italija glede ruske invazije v Ukrajini stopila na stran Moskve. A Meloni ves čas vztraja pri neomajni podpori Italije Ukrajini.

Prva ženska na čelu italijanske vlade vztraja tudi pri skrajno konservativni družinski politiki, ki je v Italiji sprožila razpravo in občasne demonstracije. Med drugim je istospolnim parom prepovedala vpis otrok v matične knjige in poskrbela za strogo zakonodajo o nadomestnem materinstvu. Napoveduje tudi ukrepe za dvig rodnosti.

Slovenska skupnost v Italiji je bila ob prihodu postfašistične stranke na oblast zaskrbljena, bojazni je oblikovanje desne vlade v sosednji državi sprožilo tudi v Ljubljani.

A po mnenju Brezigarja se odnosi s Slovenijo v tem času niso bistveno spremenili. "Odprtih vprašanj med državama je k sreči čedalje manj, italijanska manjšina v Sloveniji uživa kolikor toliko dobro zaščito, ni večjih ozemeljskih ali gospodarskih vprašanj. Nekaj prask je bilo zaradi beguncev, ki so prehajali mejo na Krasu iz Slovenije v Italijo, to se še dogaja, ampak v primerjavi z valom beguncev, ki prihaja po morju iz severne Afrike, je to drobtinica," je dejal.

Je pa opozoril na odprto vprašanje slovenskega zastopstva v italijanskem parlamentu, ki je za slovensko skupnost v Italiji življenjskega pomena.

Da se odnos Rima do Ljubljane v času vlade premierke Meloni ni bistveno spremenil, je za STA ocenila tudi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij slovenske manjšine. Po njenih besedah je vlada v Rimu indiferentna, in sicer tako v odnosu do Slovenije kot tudi do slovenske skupnosti v Italiji.

"Ne zaznavamo pozitivnih ukrepov vlade niti ukrepov v škodo slovenske skupnosti razen šolstva," je pojasnila. Povedala je, da je vlada ukinila ravnateljstva italijanskih šol, pa tudi slovenskih, ki po zakonodaji uživajo posebno zaščito. Po njeni oceni ukrep sicer ni posledica dejstva, da je vlada v Rimu desničarska.

V Italiji se nadaljuje tudi trend zgodovinskega revizionizma. Tako je zgovoren molk vlade ob 80. obletnici kapitulacije fašistične Italije, po drugi strani bo senat prihodnji teden sprejemal zakonodajo o razširjenem obeleževanju spomina na fojbe in eksodus. A, kot pravi Dobrila, se je ta trend začel že pod prejšnjimi, slovenski skupnosti bolj naklonjenimi vladami.