Milanović v prvem ali drugem krogu je edino vprašanje

HRVAŠKA Kandidati so med dosedanjo predvolilno kampanjo v ospredje postavljali zdravstvo, šolstvo, boj proti korupciji in migrantsko krizo, torej teme, ki bi bolj ustrezale kampanji pred parlamentarnimi volitvami.

O zunanjepolitičnih vprašanjih in vojski, ki predstavljajo pomembnejši del pooblastil hrvaškega predsednika, večinoma niso govorili.

Že pred začetkom predvolilne kampanje je bilo od obrambnih tem v ospredju le vprašanje sodelovanja hrvaške vojske v Natovi misiji varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino (NSATU). Milanović je sodelovanju Hrvaške v tej misiji nasprotoval, ker da lahko škoduje hrvaškim nacionalnim interesom, premier in predsednik HDZ Andrej Plenković pa jo je podpiral. Na koncu je predlog o sodelovanju Hrvaške v tej misiji umaknil z glasovanja v saboru, ker zanj ni imel zadostne podpore.

Konflikt koristil Plenkoviću

Z umikom predloga in po zmagi Donalda Trumpa na volitvah v ZDA so bile po oceni Relkovića odločene tudi hrvaške predsedniške volitve.

Kot je pojasnil za STA, je celoten konflikt med Milanovićem in Plenkovićem, ki je v predvolilni kampanji popolnoma zasenčil Primorca, potekal v zvezi z vojaškim udejstvovanjem Hrvaške glede Ukrajine.

Po oceni Relkovića je konflikt šel v korist Plenkovića vse do konca volitev v ZDA. Ko je zmagal Trump in je bilo treba evropsko politiko do vojne v Ukrajini usmeriti tako, kot jo bo zastavil Trump, je Plenković izgubil edino karto, s katero bi lahko ogrozil Milanovića.

“Primorac je nadomestno ime”

“Plenković je obupal in se moral umakniti zaradi spremenjene ameriške zunanje politike. V tistem trenutku je njegov kandidat izgubil volitve. Ne volitve, možnost, da sploh zmaga na kakršnih koli volitvah,” je pojasnil novinar, publicist in politični svetovalec.

Primorcu doslej tudi ni uspelo stopiti iz sence Plenkovića. “Primorac ni kandidat. On je nadomestno ime. Alibi kandidat. Pravi kandidat oziroma nasprotnik Milanovića je Plenković,” pravi analitik, ki kot slabost Primorca izpostavlja tudi njegovo desno naravnanost. Protiutež Milanoviću bi bil po njegovih besedah namreč lahko le sredinsko usmerjen politik, ki pa ga HDZ ni ponudil.

Ker ima HDZ zvesto volilno bazo, bo Primorac po ocenah Relkovića dobil med 20 do največ 25 odstotkov glasov. Tega se zavedajo tudi v HDZ. “V kolikšni meri je Plenković zasenčil svojega kandidata, kaže samo na to, da je njegov edini cilj preprečiti, da v drugi krog pride nekdo, ki ni kandidat HDZ, kar bi bil zanje hud poraz,” je pojasnil.

Po anketah tretjina glasov Milanoviću

Milanović je v nasprotju z aprilskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je kljub opozorilom ustavnega sodišča sodeloval kot premierski kandidat ter se obenem nenehno vpletal v spore s Plenkovićem in njegovimi ministri, v tokratni predvolilni kampanji ubral drugačno taktiko. Bolj ko ne v tišini izpolnjuje svoje protokolarne obveznosti, v dnevnopolitično dogajanje se praviloma ne vpleta, prepirom prek medijev in družbenih omrežij pa se izogiba.

Glavna sporočila njegove predvolilne kampanje so, da Primorac le izvaja voljo Plenkovića, ki da je grožnja za hrvaško demokracijo, pluralizem in odprto družbo, ter da je sam zadnja ovira pred tem, da vse veje oblasti pridejo v roke HDZ.

Ankete Milanoviću v prvem krogu volitev pripisujejo več kot tretjino glasov. “Tokrat so mu v ekipi dobro povedali, da ko je že v takšni prednosti in ko je dobil najboljšega možnega protikandidata iz HDZ, človeka, ki se politično omejuje, zakaj bi mu potem dajal prostor in se prepiral z njim?” njegovo predvolilno kampanjo komentira Relković, ki kot za javnost popolnoma nepotrebno vidi tudi soočenje kandidatov.

V zadnjih dneh je Milanović v medijskem prostoru postal nekoliko dejavnejši in glasnejši. Volivce je pozval na volitve, ker da ni konec, dokler ni konec, ter znova spomnil na svoje nasprotovanje misiji NSATU, češ da bi lahko pomenila tudi napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino.

Poleg Milanovića, ki se poteguje za drugi mandat, in Primorca so med vidnejšimi predsedniškimi kandidati še neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, Ivana Kekin iz stranke Zmoremo! ter član Mosta in župan Sinja Miro Bulj.