Na slovenskem božičnem drevesu v Vatikanu zažarele lučke
Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so danes slovesno osvetlili božično drevo, ki ga je Vatikanu letos podarila Slovenija. Zunanji minister Anže Logar je v svojem govoru ob tej priložnosti poudaril, da je 30 metrov visoka smreka iz kočevskih gozdov darilo in zahvala Svetemu sedežu pri osamosvajanju Slovenije.
VATIKAN > Kot je dejal Anže Logar, bo Slovenija v prihodnjem letu praznovala 30-letnico osamosvojitve. Izpostavil je, da je bil Sveti sedež med prvimi, ki so uradno priznali slovensko državo, tedanji papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Spomnil se je tudi nekdanjega nadškofa Alojzija Šuštarja in prvega veleposlanika pri Svetem sedežu Štefana Faleža, ki sta bila po njegovih besedah takrat pomembna vez Slovenije z Vatikanom.
“Iz pragozda v Vatikan,” je še dejal minister in povedal, da je avtohtona slovenska smreka stara 75 let in tehta sedem ton. Slovensko božično drevo v srcu krščanstva je po besedah Logarja sporočilo miru, pa tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu.
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je dejal, da Slovenija letos praznuje 30-letnico plebiscita, s katerim se je slovenski narod odločil za samostojnost. Poudaril je še, da letošnje drevo prihaja z območja, ki je namočeno s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. Kljub temu je to drevo po njegovih besedah znamenje Božje ljubezni, ki je vedno zelena, večna.
Lučke na božičnem drevesu, ki ga krasijo okraski iz Slovenije, je prižgal nekdanji slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ivan Rebernik.
Božično drevo vsako leto Vatikanu podari druga država ali regija. Letos je bila sprejeta skoraj desetletje stara slovenska pobuda o postavitvi slovenskega božičnega drevesa. To je drugič, da je Slovenija Vatikanu poklonila božično drevo - prvič je to storila leta 1996.
Slovenija je v Vatikan poleg smreke za trg pred baziliko svetega Petra letos poslala še 42 manjših smrek in belih jelk, ki krasijo zunanje površine mesta in vatikanske urade. Slovenija je poskrbela tudi za okrasitev božičnih dreves, okrasje zanje je delalo 400 prostovoljcev.
Pred slovesno osvetlitvijo božičnega drevesa so na Trgu svetega Petra slovesno odkrili tudi letošnje jaslice iz mesta Castelli, ki jih je Svetemu sedežu podarila italijanska škofija Teramo-Atri in so narejene iz keramike.
Minister Logar je še povedal, da tudi letos ob osvetlitvi božičnega drevesa ne manjkajo slovenske dobrote, kot sta kranjska klobasa in potica, le da so v duhu papeža Frančiška tokrat namenjene brezdomcem v Rimu.
Prižig luči v Vatikanu je kot običajno spremljala kulturna prireditev, ki pa so jo zaradi pandemije covida-19 letos posneli vnaprej in predvajali na velikih platnih na Trgu svetega Petra. Pripravili so jo na Televiziji Slovenija, na njej pa so med drugim predstavili slovenske znamenitosti. Nastopili so številni slovenski umetniki, med njimi pevec Marko Fink, harmonikar Marko Hatlak in pevka Nuška Drašček, operna pevka Sabina Cvilak ter pevec Alfi Nipič, v cerkvi na Brezjah pa so posneli pritrkovalce, ki so slovenska posebnost.