Neverjetna najdba v tržaškem arhivu: 23 Mušičevih risb iz Dachaua
Tržaški zgodovinar Franco Cecotti je med urejanjem zgodovinskega arhiva partizanskega združenja VZPI-ANPI v Trstu 20. julija lani našel neverjetno najdbo: kartonasto mapo, na kateri je pisalo Disegni campo Dachau (Risbe taborišče Dachau), in v njej 23 risb. V trenutku je prepoznal avtorja - Zorana Mušiča.
TRST > Časnik Primorski dnevnik, ki je pred dnevi prvi objavil članek o neverjetni najdbi, je za odkritje izvedel že lani, a je bil zavezan molku, so zapisali.
“Z izjemo umetnikove zapuščine, ki je v zasebni lasti vdove, ni na svetu druge zbirke s tolikimi Mušičevimi dachauskimi risbami. Neznanec, verjetno deportiranec - toda gotovosti o tem danes še ni –, jih je po vrnitvi iz taborišča izročil tržaškemu združenju, za katerega je vedel, da zbira dokumentacijo o deportacijah in deportirancih. Odločil se je, da morajo ostati v lasti partizanskega združenja,” piše časnik. Franco Cecotti je Mušičeve risbe predal tržaškemu muzeju Revoltella. Več bo Cecotti povedal na novinarski konferenci, ki bo jutri opoldne v omenjenem muzeju.
“V Dachauu sem našel svojo resnico. Pred deportacijo nisem imel prave osebnosti, name je vplival najprej De Pisis, nato post-impresionizem ... V Dachauu pa sem risal skrivaj, zlasti v obdobju dveh tednov, ki sem jih preživel v revirju taborišča, kamor SS-ovci niso vstopali. Ležali smo na nadstropnih pogradih, vsako jutro so se okrog mene kopičila trupla, eno na desni, eno na levi, dve zgoraj, dve spodaj ... Res nisem mogel, da ne bi skiciral teh podob smrti. Zatem sem risbe skrival pod srajco,” je povedal Mušič leta 1995 ob robu svoje velike retrospektive v pariškem Grand Palaisu.
Ko je moral Mušič na vrat na nos zapustiti Slovenijo, je na cesti med Postojno in Sežano izgubil več svojih dachauskih risb. Ker se z izgubo ni sprijaznil, je v slovenskim tisku tudi objavil oglas, v katerem najditelja prosi, “naj jih proti nagradi vrne Mušiču, Tavčarjeva 2-III v Ljubljani”. Samo polovica risb, nastalih v Dachauu, je nazadnje preživela. Zelo verjetno je, da tudi Mušič sam ni vedel, da je del preživelih pristal v tržaškem arhivu.