V potresu na Hrvaškem vse več mrtvih

HRVAŠKA > Potres z magnitudo 6,4 je območje južno od Zagreba stresel okoli 12.20. Po podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) je bilo žarišče potresa 44 kilometrov jugovzhodno od Zagreba in 12 kilometrov zahodno od Siska. Potres je trajal okoli 20 sekund, čutilo ga je okoli šest milijonov ljudi.

Po besedah župana Petrinj Darinka Dumbovića naj bi bilo porušenega pol mesta, med ljudmi vlada panika. Na pomoč je poleg gasilcev prišlo najmanj 300 pripadnikov vojske, poroča Jutarnji list. Župan Dumbovič je za 24 sata potrdil, da je v potresu umrl otrok. Kot so kasneje navedli, gre za 12-letno deklico. Največ mrtvih je iz vasi Majska Poljana nedaleč Gline. V treh v celoti porušenih hišah so reševalci našli pet mrtvih ljudi. Med njimi 20-letnika, je potrdila podžupanja Gline Branka Bakšić Mitić za novičarski portal index.hr. Portal je dodal, da je ena oseba huje poškodovana in se bori za življenje. Še dve osebi iščejo v ruševinah.

Bakšić Mitićeva je za regionalno televizijo N1 povedala, da je v Majski Poljani potres prestalo približno deset odstotkov hiš. Zaprosila je za stanovanjske zabojnike, odeje, grelnike, hrano in vodo. Kot je dejala, so prebivalcem ponudili namestitve v apartmajih na morju, a zaenkrat ne želijo zapustiti svojega kraja bivanja.

V bolnišnici v Sisku so sprejeli 20 ranjenih iz Petrinje, od tega dve huje ranjeni osebi. Županja Siska Kristina Ikić Baniček je povedala, da so razmere v mestu slabe in da je gmotna škoda velika.

40 bolnikov s covidom-19 iz bolnišnice v Sisku bodo premestili v zagrebški klinični center, poročajo hrvaški mediji.

Gasilci in reševalci z golimi rokami preiskujejo ruševine, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Iz ene od porušenih zgradb so izvlekli nezavestnega statika, drugi je ven prišel sam. Iz večnadstropne zgradbe so izvlekli očeta in sina, ki so ju z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico.

“To je grozno. So mrtvi in ranjeni. Videli smo otroka, ki je umrl na trgu. Središče Petrinje je uničeno. To je katastrofa, pošljite vso pomoč, ki je na voljo,” je po poročanju Jutarnjega lista pozval cenilec, ki je prišel ocenit nastalo škodo.

V mesto sta se kmalu po potresu odpravila tudi hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović. Plenković je dejal, da so v sisaško-moslavško županijo napotene vse pristojne službe, da bi pomagale prizadetim prebivalcem. "Tu so vojska, policija, civilna zaščita, gasilci, službe nujne pomoči prihajajo iz Zagreba, iz Splita prihaja gorska reševalna služba, po njih so šli vojaški helikopterji," je dejal v izjavi za medije.

Dejal je, da bo treba najti namestitev za občane, ki so ostali brez hiš in stanovanj. "Prišli bodo zabojniki, del ljudi bomo morali umakniti iz Petrinje, ker tukaj ni varno," je dodal.

Milanović je dejal, da lahko vojašnica v Petrinji sprejme več sto ljudi, ki bodo potrebovali namestitev. Ob tem je napovedal, da bo mesto obnovljeno z evropskimi sredstvi.

Območje Petrinje je že včeraj stresel močan potres z magnitudo 5,2, ki je poškodoval na stotine stavb.

Sirene so se danes oglasile tudi v Zagrebu, od koder poročajo o težavah s telefonijo in internetom. Nastalo naj bi tudi nekaj gmotne škode. Številni prebivalci so se v strahu podali na ulice.

Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ob potresu v Petrinji

Slovenska karitas je odprla račun za pomoč prizadetim ob potresu v Petrinji. Vsa zbrana sredstva bodo posredovana Hrvaški Karitas. Darujete lahko pet evrov s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 ali z nakazilom: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: POTRES PETRINJA, Sklic: 00 627.

Tresenje občutili tudi v sosednjih državah

Današnji potres, ki je trajal približno 20 sekund, so čutili tudi prebivalci celotne Slovenije. V Uradu za seizmologijo Agencije RS za okolje ocenjujejo, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).

Potres so čutili tudi v Srbiji in BiH, pa tudi v Avstriji in Italiji. Primorski dnevnik poroča, da so prostore tržaške občine in prefekture evakuirali.

O večji škodi po potresu v Sloveniji ne poročajo

Uprava za zaščito in reševanje o večji škodi po današnjem močnem potresu z epicentrom na Hrvaškem ne poroča. Regijske izpostave še zbirajo podatke, prejeli so precej klicev občanov. Največ manjše škode je bilo po doslej zbranih informacijah na območju Posavja, nekaj je je tudi na območju Podravja in celjske regije.

Kot je povedala vodja brežiške izpostave Zdenka Močnik, je bil potres na njihovem območju razmeroma močan, zato so že stopili v stik s predstavniki občinskih civilnih zaščit. Za zdaj večje škode niso zabeležili, a je bilo rahlo poškodovanih kar nekaj dimnikov, streh in zidov na posameznih objektih.

Kar nekaj klicev so prejeli iz Kostanjevice, kjer gre za starejše mestno jedro, zagotovo pa bodo ljudje čez dan še zaznali kakšno manjšo škodo. Gasilci društev iz Kostanjevce, Prekope in Senovega ter poklicna gasilska enota v Krškem so sicer na terenu, o manjši škodi javljajo tudi z Bizeljskega.

"Klici se vrstijo, zdaj ko so ljudje malo pogledali okoli svojih nepremičnin, vendar nikjer ni tako hudo, da bi morali koga izseliti. Je pa bilo kar nekaj strahu, saj nas je pošteno streslo," je še dodala Močnikova.

Na mariborskem območju je ponekod zaradi potresa prišlo do izpada elektrike in telekomunikacijskih povezav.

Janša in Pahor hrvaškima kolegoma zagotovila pomoč

Premier Janez Janša in predsednik republike Borut Pahor sta na Twitterju sporočila, da sta danes govorila s hrvaškima kolegoma in jima zagotovila pomoč Slovenije po današnjem silovitem potresu na širšem območju hrvaške prestolnice Zagreb. Uprava RS za zaščito in reševanje je v pripravljenosti in v neposrednem stiku z odgovornimi na Hrvaškem, je zapisal Janša.

Pahor pa je tvitnil, da je govoril s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem, ki je na poti na območje Petrinje. Izrazil mu je sočutje, solidarnost in pripravljenost Slovenije za pomoč.

Nuklearno elektrarno Krško preventivno ustavili

Nuklearno elektrarno Krško (Nek) so po potresu preventivno ustavili. Kot so v krški nuklearki pojasnili za STA, je šlo za običajen postopek ob tako močnem potresu, več informacij pa bodo sporočili v kratkem.

Nek so po potresu s središčem v Zagrebu zaustavili že 22. marca, ko so preventivno pregledali sisteme in opremo elektrarne in ugotovili, da zaradi potresa ni bilo odstopanj ali drugih vplivov na delovanje in opremo.

V nuklearki imajo za primer morebitnih naravnih in drugih nesreč pripravljene različne in natančne protokole, objekti in sistemi elektrarne pa so konstrukcijsko zasnovani tako, da zagotavljajo integriteto primarnega hladilnega kroga, zadrževalnega hrama in vseh varnostnih sistemov tudi med in po potresih.

Po zagotovilih pristojnih potresna odpornost Neka presega obremenitve, ki izhajajo iz dosedanjih potresov v regiji, in bistveno presegajo zahteve, ki veljajo za klasične zgradbe.

Seizmolog Andrej Gosar: V Sloveniji ni pričakovati hujših posledic potresa

V Sloveniji za zdaj ni podatkov o kakšnih večjih poškodbah, ki bi nastale kot posledica današnjega potresa, jih je pa pričakovati v jugovzhodni Sloveniji, je za STA dejal dežurni seizmolog na Arsu Andrej Gosar. Po njegovi oceni ne bo hujših posledic, predvsem naj bi prišlo do razpok na hišah.

Kot je ocenil Gosar, je sicer za podatke o škodi in vplivu na stavbe na področju Slovenije še prezgodaj. Je pa napovedal, da bo popotresnih sunkov še veliko in bodo trajali še dneve.

“Intenziteta današnjega potresa se sicer ocenjuje na VIII-IX EMS-98. To pomeni, da je pričakovati veliko škodo na objektih, kot tudi potrjujejo prvi posnetki iz nadžariščnega območja,” so v Agenciji RS za okolje zapisali na Twitterju.

Na območju Slovenije sta bila podobna silovita potresa 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, vse do Švice, južne Nemčije in Poljske, Češke in Madžarske, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS, so navedli na Arsu.