Od skorajšnjega propada do simbola Istre: Uspešen preporod avtohtonih živali

Avtohtone istrske živalske pasme, ki so v preteklosti skoraj izginile, ponovno pridobivajo svojo veljavo. Istrsko govedo oziroma boškarin, istrske koze, ovce in osli prehajajo iz pozabe v ospredje trajnostnega kmetijstva in turizma. Istrski polotok te živali prepoznava kot svoje izvirno bogastvo in jih s pomočjo različnih projektov aktivno rešuje pred propadom, poroča hrvaški portal Morski.hr.

Istrsko govedo je nekoč predstavljalo glavno delovno silo na njivah in pašnikih, danes pa velja za simbol ohranjanja avtohtonih pasem. Zgodba o uspehu še posebej izstopa prav pri tej vrsti. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je na območju Istre živelo le še okoli sto teh živali, danes pa rejci uspešno skrbijo za več kot dva tisoč petsto glav. Njihovo meso danes nosi evropsko oznako porekla in velja za cenjeno kulinarično posebnost.

Rejec David Poropat iz Poreča na svoji kmetiji vzreja približno petnajst boškarinov in petdeset istrskih oslov. Pri svojem delu poudarja, da ga vodi predvsem ljubezen do tradicije, ki jo je podedoval od svojih prednikov, in ne zgolj ekonomska računica. Drugi rejec, Aldo Štifanić iz Višnjana, dodaja: "Meso boškarina danes predstavlja prestižen izdelek, ki na evropski ravni dosega visoke cene in privablja kupce z večjo plačilno močjo."

Povezovanje kmetijstva in turizma za dolgoročni uspeh

Strokovnjaki poudarjajo, da uspeh ohranjanja teh pasem temelji na skrbno zasnovanem modelu. Edmondo Šuran iz Agencije za ruralni razvoj pojasnjuje, da morajo rejcem zagotoviti predvsem stabilen gospodarski okvir. Na ta način kmetje postanejo ekonomsko neodvisni. Ta sistem vključuje vse od vzrejnega programa in lastne genske banke do varnega odkupa mesa in trženja končnih izdelkov.

Po enakem receptu strokovnjaki zdaj rešujejo še istrsko kozo, ovco in osla. Ante Ivanković, nacionalni koordinator za ohranjanje živalskih genskih virov, opozarja, da te živali močno oblikujejo identiteto Istre, zato njihov obstoj nujno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in genske dediščine.

Prizadevanja aktivno podpira tudi hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, ki rejcem redno izplačuje finančne spodbude za ohranjanje čred. Povezovanje kmetijstva, kulinarike in turizma na polotoku ustvarja zmagovalno kombinacijo. Lokalne oblasti bodo to sodelovanje v prihodnje še nadgradile z novim projektom, ki so ga poimenovali Cesta avtohtonih pasem.