Pirc Musar ob obletnici bitke pri Kućibregu poudarila pomen dobrega sosedstva v Istri

BUJE, ABITANTI • Z današnjo slovesnostjo so se spomnili na dogodke v novembru 1944, ko so na hribih okrog Hrvojev, Kućibrega in Topolovca močne sile nacističnega okupatorja obkolile in napadle partizane 2. brigade 43. istrske divizije, italijanskega bataljona Alma Vivoda iz Milj in štabne enote poveljstva mesta Koper. V bojih je umrlo 39 partizanskih borcev, 40 jih je do danes pogrešanih, še 41 pa jih je bilo zajetih in so umrli v taboriščih, so zapisali organizatorji.

Pirc Musar: Dokazali, da temeljne civilizacijske vrednote ne poznajo meja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svojem govoru izpostavila, da je odločni upor Slovencev, Hrvatov in Italijanov proti fašizmu in nacizmu svetel zgled skupnega boja za svobodo misli, volje in prepričanj. Je dokaz, da je mogoče v prizadevanjih za svobodo in dostojanstvo vseh preseči razlike in posamične interese ter da so pogumni posamezniki za te vrednote pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja.

Borci koprskih partizanskih enot, istrske brigade in bataljona Alma Vivoda so z uporom proti narodnemu izbrisu, nasilju, sovraštvu in razčlovečenju po besedah predsednice dokazali, da temeljne civilizacijske vrednote ne poznajo meja. Skupaj so rekli ne svetu, v katerem bi o vrednosti človekovega življenja odločale ideologija, narodnost ali rasa.

Njihov boj in njihove žrtve nas po prepričanju Pirc Musar trajno zavezujejo, da si kljub globokim zgodovinskim ranam prizadevamo za sožitje, krepimo zaupanje in gradimo mirnejšo prihodnost za prihodnje rodove. Poudarila je, da je Istra prostor srečevanja slovenskega, hrvaškega in italijanskega naroda ter prepletanja jezikov, kultur in zgodovinskih izkušenj. Ljudje, ki tu živijo in ustvarjajo, so po njenih besedah najpristnejši izraz povezanosti, dobrih medsosedskih odnosov ter bogastva skupnih vrednot in domačih običajev.

Ljudje, ki v Istri živijo in ustvarjajo, so najpristnejši izraz povezanosti, dobrih medsosedskih odnosov ter bogastva skupnih vrednot in domačih običajev, je poudarila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Foto: Hina/sta

V današnjem svetu, tako Pirc Musar, vse prepogosto spremljamo, kako zlorabljanje politične moči, diplomatski pritiski in gospodarsko izsiljevanje izpodrivajo dialog, medsebojno razumevanje in mirno reševanje sporov. Čeprav državna ozemlja razmejujejo meje, je naša odgovornost, da tudi čezmejno gradimo vezi med ljudmi, ohranjamo spomin na skupno zgodovino in namenjamo ustrezno skrb kulturni dediščini, ki nas povezuje, je prepričana. Predsednica verjame, da se s skupnimi projekti na področjih kulture, izobraževanja, gospodarstva, varnosti, pomorstva ter povezovanja občin in civilne družbe nadaljuje in krepi izročilo partizanskih borcev izpred osmih desetletij.

Dobro sosedstvo po njeni oceni zahteva pošten odnos do zgodovine, spoštovanje žrtev ter pripravljenost prisluhniti in razumeti drug drugega. Slovenci, Hrvati in Italijani s takšnim odnosom ohranjamo Istro kot skupni prostor dobrega sosedstva in gradijo prihodnost, v kateri ima vsakdo svoje mesto, je še povedala zbranim.

Milanović: Sodelovanje treh narodov v odporniškem gibanju kot nikjer drugje

Zoran Milanović je medtem izpostavil edinstvenost dogajanja novembra pred 82 leti. "Ne vem, če je kdaj med drugo svetovno vojno na kakšnem drugem kraju v Evropi prišlo do takšnega bratstva v orožju oz. do podobnega sodelovanja treh narodov v odporniškem gibanju," je dejal.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović sta se udeležila slovesnosti ob 82. obletnici bitke pri Kućibregu.

Foto: Hina/sta

Dotaknil se je tudi povojnega dogajanja. "V tem boju in v delitvi, ki je sledila, so jo slabše odnesli Italijani. To ni bilo narejeno ljudsko in civilizirano, kot je pogosto primer na tem delu Evrope. Storjenih je bilo veliko napak. Vendar pa je ta takratna volja, ta žar, da so pripravljeni umreti za svobodo, nekaj kar presega čas in prostor in kar nima zgolj lokalnega pomena," je povedal.

V nadaljevanju je izrazil razočaranje "nad številnimi stvarmi v današnji Evropi", ki po njegovih besedah ni takšna, kot se je spomni izpred 30, 40 let.