Plenković pred deseto obletnico na čelu vlade izpostavil dosežke, afere izpustil

Plenkovićevo prvo, skupno pa 14. hrvaško vlado, ki sta jo sestavljali HDZ in stranka Most, je sabor potrdil 19. oktobra 2016. Drugo vlado, ki so jo poleg HDZ podpirali predstavniki več manjših strank, so poslanci potrdili 23. julija 2020, tretjo, ki jo je HDZ oblikoval z Domovinskim gibanjem, pa 17. maja 2024.

"Teh deset let kontinuitete nam je omogočilo, da smo Hrvaški tudi v najzahtevnejših okoliščinah zagotovili politično stabilnost in jasno smer razvoja," je danes v saboru dejal Plenković. Izpostavil je gospodarski napredek in velike infrastrukturne naložbe ter poudaril, da je njegova vlada kljub številnim krizam, od zloma Agrokorja in pandemije covida-19 do potresov v Zagrebu in Banovini ter energetske krize, ohranila politično stabilnost in zagotovila razvoj države.

Po njegovih besedah so se v tem obdobju plače in pokojnine zvišale za več kot 100 odstotkov, cene življenjskih potrebščin pa za približno 40 odstotkov. Število zaposlenih se je povečalo za skoraj 300.000, število brezposelnih pa zmanjšalo z 213.000 na približno 63.000.

Hrvaški bruto domači proizvod naj bi letos prvič presegel 100 milijard evrov, kar je nominalno več kot dvakrat toliko kot pred desetletjem. Med največjimi infrastrukturnimi dosežki je Plenković izpostavil Pelješki most, dokončanje pomembnih avtocestnih povezav in širitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku. Spomnil je tudi na črpanje evropskih sredstev in modernizacijo vojske ter navedel, da je Hrvaška od vstopa v EU leta 2013 iz evropskega proračuna prejela skoraj 22 milijard evrov več, kot je vanj vplačala.

Med najpomembnejšimi dosežki njegovega vladanja sta tudi uvedba evra in vstop v schengensko območje leta 2023. Kljub gospodarski rasti pa se Hrvaška še naprej spoprijema z visokimi cenami, zlasti stanovanj in hrane. Plenkovićeve tri vlade so zaznamovale tudi številne korupcijske afere ter odstopi in razrešitve skupno okoli 30 ministrov. Prva velika politična kriza je izbruhnila leta 2017 zaradi reševanja prezadolženega koncerna Agrokor. Leto pozneje je zaradi afere, povezane s sporno pripravo zakona o reševanju Agrokorja, odstopila ministrica za gospodarstvo Martina Dalić, vlado pa so do konca mandata pretresle še številne druge afere, ki so odnesle več visokih državnih funkcionarjev, tudi ministrov. V drugem mandatu so leta 2021 zaradi suma nepravilnosti pri nakupu programske opreme aretirali nekdanjo ministrico za regionalni razvoj in evropske sklade Gabrijelo Žalac, ki je kasneje priznala krivdo in bila obsojena na zaporno kazen. Februarja 2022 pa so zaradi suma zlorabe položaja pri dodeljevanju državnih subvencij aretirali takratnega ministra za gradbeništvo Darka Horvata, ki ga je Plenković nato razrešil.

Avgusta istega leta je izbruhnila ena največjih finančnih afer, povezana s preprodajo zemeljskega plina v naftni družbi Ina, pri kateri je bila domnevna škoda ocenjena na več kot 130 milijonov evrov. Decembra 2023 pa je zaradi afere, povezane z domnevnimi nepravilnostmi pri razdeljevanju oglaševalskega denarja državnih podjetij, položaj izgubil še minister za gospodarstvo Davor Filipović.

Tretjo Plenkovićevo vlado je novembra 2024 pretresla aretacija ministra za zdravje Vilija Beroša zaradi suma korupcije pri javnih naročilih medicinske opreme. Plenković ga je nemudoma razrešil, primer pa je sprožil tudi spor med hrvaškim in evropskim javnim tožilstvom glede pristojnosti za preiskavo.

Najnovejša politična kriza je povezana z nezakonitim odlaganjem več deset tisoč ton odpadkov na območju Gospića. Afera je avgusta letos sprožila ostre odzive javnosti, stranka SDP, ki s preostalim delom opozicije vladi očita neustrezno ukrepanje, pa je septembra vložila tudi predlog za izglasovanje nezaupnice Plenkoviću. O predlogu sabor razpravlja danes, glasovanje pa bo predvidoma prihodnji teden. Plenković je v ponedeljek navedel, da je opozicija v desetih letih njegovega vladanja vložila skupno 43 interpelacij in predlogov za izglasovanje nezaupnice. Kot je dejal, se je vlada na tovrstne opozicijske pobude že navadila, njihovo veliko število pa je presenetilo tudi njega.