Pred natančno sto leti so italijanski fašisti prišli na oblast

RIM > Pojava in vzpona fašizma v Italiji ne moremo razumeti brez upoštevanja družbenega konteksta obdobja po prvi svetovni vojni. Evropa je bila porušena, prevladovala je gospodarska kriza, dogajali so se nemiri, kaos in prevrati. Tako je bilo tudi v Italiji, ki je bila prežeta z nezadovoljstvom nižjih socialnih slojev in nesposobnostjo liberalnih političnih elit. Mussolini je tako postavil fašistično gibanje, ki si ga je prvotno zamislil kot delavsko in nacionalistično gibanje hkrati (sam Mussolini je bil pred vojno dejaven član socialistične stranke) z lastnimi oboroženimi enotami, ki so jih uporabili za obračunavanje z delavskimi upori. Sindikalistično gibanje jim ni ostalo dolžno. Zato je bilo politično dogajanje prežeto s krvavimi obračuni.

Medtem ko je socialistična stranka podžigala ljudstvo k revoluciji in diktaturi proletariata, se je Mussolini odločil za parlamentarno pot in se povezal z nacionalisti v Nacionalni blok. Na volitvah leta 1921, tistih, pri katerih je prišlo do znanih dogodkov v Marezigah, Ospu in drugod po Istri, je sicer zmagala socialistična stranka, a je vlado sestavila Ljudska stranka (popolari) z liberalci in nacionalnim blokom. Odgovor sindikatov, ki so bili pod precejšnjim anarhističnim vplivom, je bila poletna generalna stavka. Lastniki tovarn in obdelovalnih polj so z nezadovoljstvom gledali na dogajanje, vlada pa je naročila vojski, naj proti delavcem ne posreduje. Mussolini se je dogovoril s predstavniki velekapitala, po tem pa so prav fašisti nasilno razgnali generalno stavko. Fašisti so konec avgusta vojaško zasedli mesto Ancona, nato pa še druga mesta v Padski nižini. Vlada in kralj zadeve nista jemala resno niti 24. oktobra, ko je Mussolini napovedal prevzem oblasti. Fašisti so zaplenili vlake in druga prevozna sredstva ter se začeli zgrinjati proti prestolnici. Skupaj je bilo udeležencev pohoda na Rim manj kot 30.000. Vlada pod vodstvom liberalca Luigija Facte je bila neodločna. Ko je 27. oktobra 1921 hotela razglasiti izredno stanje, kralj dekreta ni hotel podpisati. Tisti dan so bili fašisti že v predmestjih Rima, kjer so razgrajali. Po posvetovanju z nekaterimi liberalnimi politiki je kralj imenoval Mussolinija za predsednika vlade. Poslanska zbornica je 17. novembra potrdila njegovo vlado, v kateri so bili zgolj trije fašisti.

Mussolini je sprva vladal ob opiranju na parlament, leta 1925 pa je po usmrtitvi socialističnega voditelja Matteottija nastopila diktatura, ki je postala vzor fašistične vladavine, tudi za Hitlerja. Trajala je do julija 1943,