Preveč padcev, spolzko steklo umikajo z mostu čez Veliki kanal
“Past za turiste” so Benečani prekrstili most čez Veliki kanal (Canal grande). Njegov avtor je španski slavni arhitekt Santiago Calatrava, a na stopnicah iz prosojnega stekla in kovine je nastradala marsikatera noga: stopnice so različno široke in v beneški vlagi predvsem pozimi zelo spolzke. Benečani so zdaj odločili: varnost je pred lepoto, steklo bodo nadomestili s kamnom.
BENETKE > “Žrtve” estetsko dovršenega, a nevarnega mostu (Ponte della Costituzione), ki povezuje železniško postajo in trg Piazzale Roma so predvsem turisti. Padci in zdrsi se vrstijo vsak dan. Benečani, ki poznajo njegovo past, se pritožujejo že vse od odprtja sodobnega mostu v letu 2008. Med prehodom mostu se držijo ozkega kamnitega dela, pozimi pa se ga najraje izogibajo. Po letih protestov so se mestne oblasti odločile, da bodo prosojno steklo nadomestili z manj spolzko kamnino - trahitom.
“Ljudje se poškodujejo in tožijo mestno upravo,” je povedala Francesca Zaccariotto z urada za javna dela v Benetkah in dodala, da morajo posredovati. Mesto bo po več neuspešnih poskusih, da bi s smolo in protizdrsnimi nalepkami preprečilo padce, za zamenjavo stekla na mostu namenilo 500.000 evrov. V decembru, ko so bila zaradi zimskega mraza in dežja tla še posebej spolzka, so na stekleni del mostu namestili opozorilne znake.
Naslednji fiasko: kabinska žičnica ob mostu
Calatrava je naročilo za načrtovanje mostu dobil leta 1999. Ko so most devet let pozneje odprli, so se po protestih zaradi zamud in naraščajočih stroškov hitro začele pojavljati pritožbe zaradi padcev. Protesti so se okrepili leta 2013, ko je mesto dalo ob most namestiti kabinsko žičnico, s katero so hoteli omogočiti prečkanje kanala invalidom. Kabina rdeče barve, ki je ni zasnoval Calatrava, je stala približno 1,5 milijona evrov, premikala se je počasi, poleti je bilo v njej neznosno vroče. Kasneje so jo razstavili.
Leta 2018 so nekaj steklenih plošč zamenjali s trahitom. Vendar je med pandemijo, ko je nacionalna televizija snemala ljudi na mostu, da bi prikazala vrnitev v normalno stanje po zaustavitvi javnega življenje, s kamero ujela nekoga, ki mu je spodrsnilo. Lani je nato mestna uprava zbrala sredstva za zamenjavo stekla v celoti. Načrt mora odobriti še mestni oddelek za arhitekturo, a mestna uprava je odločena, da bodo s projektom nadaljevali, da bi preprečili skoraj vsakodnevne padce, je še povedala Francesca Zaccariotto.
Čeprav sama ceni Calatravino delo, meni, da estetska merila ne bi smela prevladati nad varnostjo in da bo mesto situacijo uredilo, saj so tožbe zaradi padcev naslovljene na mesto in ne na arhitekta.
Calatrava se je sicer zaradi težav, povezanih z mostom, že v preteklosti soočil s tožbami in globami, a se je branil pred kritiki. Leta 2008 je povedal, da je bil most preverjen in da se odziva bolje, kot je bilo pričakovano.
Calatravin most je četrti most preko kanala Grande. Gradnja je trajala več kot deset let in je stala deset milijonov evrov, medtem ko naj bi most po prvotnih načrtih stal štiri milijone evrov.