Šakali povzročajo vse večje težave rejcem živine na doberdobskem Krasu
Šakali povzročajo vse večje težave rejcem živine na doberdobskem Krasu. Letos so šakali raztrgali štiri osle, ki jim je treba prišteti še 35 ovc iz prejšnjih let, poroča Primorski dnevnik.
TRST > Kot je Primorski dnevnik že poročal, je konec julija pet kmetij ustanovilo podjetniško navezo z dvojezičnim imenom <+corsivo>Kraška gmajna - Landa carsica<+tondo>. Vanjo so se vključile kmetije Kovač, Matej in Drejče iz Doberdoba, posestvo Kohišče iz Devina in vinarsko podjetje Castelvecchio iz Zagraja. Kmetovalci so združili moči v okviru projekta proti zaraščanju gmajne, ki so ga po večletnem prizadevanju začeli uresničevati letos. Ko so se lotili projekta, so jim svetovali, naj zaraščene površine najprej namenijo paši oslov. Sodelujoči kmetje so tako kupili 110 oslov, ki že nekaj časa pridno čistijo doberdobski Kras. Poleg oslov imajo še 51 krav in nekaj več kot šestdeset ovc. Naložba je bila za kmete kar precejšnja; vsak osel stane med 350 in 500 evrov, krave so dražje. Dela je seveda ogromno. Živino je treba redno nadzorovati in zanjo skrbeti; komaj je eno zemljišče popašeno, je treba z električnimi pastirji ograditi drugo.
V zadnjih tednih pa imajo kmetje vse večje težave s šakali, ki so pokončali štiri osle.
“Prve šakale smo na doberdobskem Krasu začeli opažati pred kakimi desetimi leti, vendar takrat nam niso povzročali preglavic. Od leta 2009 do leta 2012 nismo zabeležili napadov na naše ovce, potem pa se je začelo. Od leta 2013 do lanskega leta so nam šakali raztrgali 35 ovc; imeli smo jih sto, zdaj nam jih je ostalo nekaj več kot šestdeset,” je za Primorski dnevnik povedal Andrej Lakovič z doberdobske kmetije Kovač.
Do napadov na drobnico je prišlo na gmajni med Doberdobom, Ronkami in Zagrajem. Na doberdobskem Krasu naj bi jih živelo približno 18; njihovo prisotnost opažajo tudi lovci, saj šakali plenijo tudi mlade srne in mladiče divjih prašičev, dodaja časnik.
Vedejo se podobno kot njihove afriške sorodnice hijene. Ko šakali opazijo mlajšega, starejšega ali kakorkoli oslabljenega osla, ga ločijo od ostalih in ga zatem utrudijo, dokler ne omaga in postane lahek plen. Lakovič pojasnjuje, da je pri plenjenju sodeluje po deset do dvanajst šakalov. Deželo bodo pozvali, naj vključi šakala na seznam velikih zveri, na katerem so zaenkrat le ris, medved in volk, saj bodo tako kmetje lahko zaprosili za odškodnino za vsako pokončano žival, še piše Primorski dnevnik.
Spletno uredništvo