Slovenija, Italija in Hrvaška za krepitev sodelovanja v boju proti nedovoljenim migracijam

PORDENONE > Slovenija, Italija in Hrvaška bodo po navedbah ministrov okrepile medsebojno sodelovanje v boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapcem ljudi. Kot prioriteto so ministri izpostavili tudi poostritev nadzora na zunanji meji EU med Hrvaško in BiH, kjer bodo ponovno začele delovati mešane patrulje s policisti iz vseh treh držav.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je na srečanju poudaril, da migracijski izzivi zahtevajo usklajen evropski odziv in tesno sodelovanje držav na zahodnobalkanski poti. Izpostavil je pomen izvajanja pakta o migracijah in azilu, predvsem učinkovitega izvajanja mejnih postopkov, hitrega vračanja oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali bivanje, in doslednega evidentiranja v sistemu Eurodac, so po srečanju sporočili z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. "Slovenija beleži porast nezakonitih migracij. Zato poudarjamo dosledno evidentiranje v sistemu Eurodac, saj bo le tako mogoče ugotoviti, katera država je bila država vstopa, in zagotoviti, da vse države prevzamejo svoj del odgovornosti," so na ministrstvu povzeli besede ministra.

Po podatkih slovenske policije, objavljenih sredi septembra, je policija v prvih osmih mesecih letošnjega leta obravnavala 20.164 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je za skoraj četrtino več kot v enakem obdobju lanskega leta. Matoz je na srečanju med drugim izrazil pričakovanje Ljubljane, da Rim odpravi začasni nadzor na skupni meji, ob tem pa spomnil, da je Slovenija po nastopu trenutne vlade nemudoma odpravila nadzor na notranji meji s Hrvaško in Madžarsko.

Italijanski notranji minister ni želel napovedati morebitnega datuma za odpravo nadzora na meji s Slovenijo

Piantedosi je sicer zagotovil, da si Italija prizadeva kontrole čim prej odpraviti, a hkrati poudaril, da dosedanja oblika nadzora ni povzročila nobenih težav obmejnemu prebivalstvu. Italijanski notranji minister tako ni želel napovedati morebitnega datuma za odpravo nadzora na meji s Slovenijo, ki ga je Rim uvedel 21. oktobra 2023. Po navedbah Piantendosija se število nezakonitih vstopov v EU po balkanski migracijski poti sicer zmanjšuje, ta trend pa da potrjujejo tudi podatki s slovensko-italijanske meje. V prvih osmih mesecih leta je bilo za 28 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani, v primerjavi z letom 2024 pa se je zmanjšalo za 42 odstotkov, je besede italijanskega ministra po srečanju povzela italijanska tiskovna agencija Ansa.

Razmišljajo tudi o alternativnih načinih nadziranja meje

Slovenija in Italija razmišljata tudi o alternativnih načinih nadziranja meje, med katerimi je Piantedosi omenil možnost, da bi italijanski in slovenski policisti v prihodnosti delili skupne prostore oziroma pisarne po zgledu vojašnice, v kateri francoski in italijanski varnostni organi skupaj skrbijo za nadzor na italijansko-francoski meji. Božinović je medtem na srečanju izpostavil, da še naprej beležijo upad nedovoljenih migracij na zahodnobalkanski migracijski poti. Kljub temu je opozoril, da pot ostaja aktiva, kar po njegovem zahteva nadaljnje pozorno spremljanje razmer, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina. Po navedbah ministrstva so v razpravi o razmerah na Zahodnem Balkanu ministri posebno pozornost namenili usklajevanju vizumskih režimov držav regije z vizumsko politiko Evropske unije, delovanju agencije Frontex ter boju proti tihotapljenju ljudi. Matoz se je danes tudi ločeno srečal s svojim italijanskim kolegom. Po srečanju je Matoz povedal, da je sodelovanje med slovensko in italijansko policijo in med policijskima atašejema dobro. Izmenjava informacij je namreč ključna pri odkrivanju organiziranega kriminala in preprečevanju nezakonitih migracij, je dejal minister ter izrazil željo, da se tovrstno sodelovanje še okrepi.