Spet premog? Ne hvala!
Vojna v Ukrajini ne oživlja le zamisli o plinskem terminalu pred Koprom. Zaradi vojne in vrtoglavega porasta cen energentov še pred njenim izbruhom je začela vlada v Rimu razmišljati o “oživitvi” termoelektrarn na premog. Ena izmed teh je v lasti podjetja A2a in se nahaja v Tržiču, kjer so besede premiera Maria Draghija o možnem zagonu teh obratov naletele na ostro nasprotovanje.
TRŽIČ, KOPER > Zveza okoljevarstvenikov Legambiente možnost ponovnega zagona termoelektrarne označuje kot “najbolj jasen dokaz nesposobnosti sedanje in prejšnjih vlad, da bi zagotovile učinkovit prehod s fosilnih goriv na čisto energijo iz obnovljivih virov”.
Do dovoljenj za sončne elektrarne pa po polževo
Okoljevarstveniki opozarjajo na italijansko odvisnost od tujega, zlasti ruskega plina in pomanjkljivo vlaganje v sončne in vetrne elektrarne. “Namesto tega slišimo vsakovrstne neumnosti glede novih črpališč plina, jedrske energije, vrtanja na Jadranu in celo ponovne uporabe premoga. Kot da bi v trenutku vsi pozabili na apele znanstvenikov glede podnebne krize,” pravijo pri Legambiente.
Predstavniki zveze opozarjajo, da v Italiji večji obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov potrebujejo v povprečju sedem let, da pridejo do potrebnih dovoljenj za obratovanje. “Če bi nemudoma sprejeli vsaj eno tretjino prošenj za priključitev na omrežje, ki jih je prejela družba Terna, bi konkretno pripomogli k omilitvi energetske krize v Italiji. Prihranili bi namreč 15 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar odgovarja približno 20 odstotkom celotnega letnega uvoza,” so prepričani pri Legambiente.
Obrat stoji sredi naselja
Tudi tržiška županja Anna Cisint je nad možnostjo, da bi prišlo do ponovnega zagona termoelektrarne družbe A2a, ki so jo sicer začasno zagnali tudi decembra, naravnost zgrožena. “Naše mesto še vedno žaluje za občani, ki so umrli in še umirajo zaradi azbesta, ker v času, ko bi morali ukrepati, do tega ni prišlo. Ljudi je treba zaščititi in zato ponovno poudarjamo, da nasprotujemo sežiganju premoga na območju, ki se dejansko nahaja sredi hiš, kjer živi na tisoče ljudi. Ponoven zagon za nas ne pride v poštev,” pravi Anna Cisint in pojasnjuje, da ne gre za “ideološko stališče”, temveč za zavračanje vsiljenih odločitev, ki bi jih potem občutili na lastni koži.
“Za območje termoelektrarne imamo druge načrte, ki temeljijo na razvoju navtike. Nasprotujemo tudi sežiganju plina. Občina želi podjetja spodbujati k izkoriščanju obnovljivih virov energije,” pojasnjuje županja.
Županska kandidatka leve sredine in tržiška občinska svetnica Cristiana Morsolin pa napada občinsko in deželno upravo. “Po petih oziroma šestih letih tvezenja o okoljski zaščiti se danes, ko bi to resnično potrebovali, znajdemo brez pogajalskega omizja s podjetjem in tudi z deželo, ki je odgovorna za energetsko politiko in je tudi sama prižgala zeleno luč za načrt termoelektrarne na plin. Zamude pri ustanovitvi delovnega omizja so privedle do tega, da je danes edini predlog premog, kar pa je nesprejemljivo. Upamo, da bo občina končno posegla in pozvala deželo k ukrepanju. Nujen je hiter prehod k obnovljivim virom,” meni Cristiana Morsolin.
Premog iz Luke Koper?
Do zaprtja so premog za termoelektrarno v Tržiču dovažali iz koprskega pristanišča. Na vprašanje, ali bodo tudi ob morebitnem ponovnem odprtju premog dobavljali preko njih, so nam v Luki Koper odgovorili, da so pogovori stekli: “Kontaktirali so nas glede razpoložljivih kapacitet, ampak nimamo še nobene konkretne najave.”