Tudi rebula po poti terana?

GORICA > “Pravo rebulo je mogoče pridelati le v Brdih, v nižinskem svetu je to nemogoče. Podobno velja s teranom. Ko bi sadili sadike terana v Brdih, bi bili obsojeni na neuspeh,” je za Primorski dnevnik povedal vinar z Oslavja Silvan Primosig, ki si že leta prizadeva za ovrednotenje zlate rebule. “Čezmejna zaščita bi lahko bila dobra rešitev, vendar opažam, da za zdaj ni pravega posluha za to zamisel - niti v Sloveniji,” dodaja Primosig.

“Pred desetimi leti se skoraj nihče ni zanimal za rebulo, danes si je vsi želijo. Po eni strani je seveda potrebna zaščite, po drugi se ne moremo upirati njenemu širjenju. V Kaliforniji jo že pridelujejo, prirejajo celo Ribolla Fest,” pa je za časnik poudarila Mateja Gravner z Oslavja in pojasnjuje, da so razlike med rebulo, pridelano v Brdih, in tisto iz nižinskega sveta, ogromne. Strinja se, da bi bila čezmejna zaščita rebule zelo dobra zamisel, saj bi omogočila, da bi se vinarji na obeh strani meje tesneje povezali.

“Rebula je že povsem zaščitena,” pa je za časnik povedal deželni odbornik Cristiano Shaurli, in dodal, da danes mirno in penečo rebulo z oznako DOC lahko proizvajajo le v vinorodnih okoliših Collio in Colli orientali, medtem ko je proizvodnja peneče rebule možna po vsej Furlaniji Julijski krajini. Shaurli po pisanju časnika opozarja, da rebula še ni vključena med vinske sorte, ki jih je dovoljeno saditi na Siciliji; tamkajšnji vinarji morajo šele dokazati, da rebula lahko uspeva tudi na otoku in da gre za sorto, ki je zgodovinsko prisotna. Shaurli se sicer zaveda, da je zlata rebula zaradi svoje vse večje priljubljenosti potrebna dodatne zaščite. Deželni odbornik rešitev vidi v čezmejni zaščiti, konkretno v zaščiteni označbi porekla DOP, ki bi veljala za rebulo, pridelano v Furlaniji Julijski krajini, Sloveniji in Hrvaški.

Spletno uredništvo