Udba nadzorovala Borisa Pahorja od leta 1952 do 1989

TRST > To so samo nekateri od podatkov, ki jih je mogoče prebrati v novi knjigi Igorja Omerze z naslovom Boris Pahor - V žrelu Udbe, ki je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu, ki so jo v torek predstavili v Tržaškem knjižnem središču ob prisotnosti tako avtorja kot pisatelja Borisa Pahorja, poroča Primorski dnevnik.

Na radarju Udbe so se znašli tudi sodelavci Borisa Pahorja. Trst je bil v tistem času poleg Ljubljane mesto, ki je bilo najbolj “prestreljeno” z Udbo, je dejal Omerza. Ta je v arhivih našel 62 kodnih imen udbovskih obravnav, ki posredno ali neposredno obravnavajo Borisa Pahorja, ter 89 kodnih imen konfidentov, Udba je trikrat tajno preiskala Pahorjevo stanovanje na Kontovelski rebri, enkrat stanovanje v Dutovljah in enkrat stanovanje njegove sestre Eveline, poleg tega so mu v stanovanje nastavili tudi prisluškovalne naprave. Zapisi teh prisluškovanj niso ohranjeni, kot tudi večina gradiva udbovskih obravnav, vsekakor so "ciljno publiko" te kopice informativnega gradiva predstavljali člani takratnega slovenskega partijskega in državnega vrha. Udba je Pahorja zalezovala zaradi pozitivne ocene književnih del Edvarda Kocbeka oz. prijateljevanja z njim, zaradi pisanja za revije Sidro in Tokovi ter zlasti revije Zaliv, je po poročanju časnika dejal Omerza.

V knjigi so tudi nekateri novi poudarki, pa tudi nekatera boleča in neprijetna razkritja: kar trije zgodovinarji so po pisanju Primorskega dnevnika prikazani v čudni luči, kot sodelavci Udbe pa so razkriti ljudje, za katere se to ni mislilo, da so bili, kot na primer pokojni Karel Šiškovič, ki je veljal za informbirojevca oziroma pristaša Sovjetske zveze ob sporu le-te z Jugoslavijo leta 1948.

Spletno uredništvo