V Furlaniji - Julijski krajini za zdaj ne bodo združevali ravnateljstev slovenskih šol
Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine (FJK) je v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. V njem ni združevanja ravnateljstev slovenskih šol, predvidenega v uredbi ministrov za izobraževanje in finance. Vlada FJK ocenjuje, da je za ustanavljanje oziroma ukinjanje slovenskih šol pristojna država.
TRST > Sklep po poročanju italijanske radiotelevizije Rai v prihodnjem šolskem letu v FJK predvideva ukinitev desetih ravnateljstev - na Goriškem, Pordenonskem in Tržaškem po dveh, na Videmskem štirih. Deželna odbornica za izobraževanje Alessia Rosolen je pojasnila, da ne bodo zaprli nobene šole niti ne bodo ukinili nobenega razreda.
Glede slovenskih šol pa v sklepu deželne vlade FJK na veselje slovenske manjšine piše, da je dežela problematiko in zadevno zakonodajo večkrat preučila skupaj z ministrstvom za izobraževanje ter prišla do zaključka, da je ustanavljanje oz. morebitno ukinjanje tovrstnih šol v pristojnosti države.
V Italiji namreč šole ustanavljajo oziroma ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici deželnega šolskega urada.
Medministrska uredba s 30. junija v šolskem letu 2024/2025 predvideva odpravo desetih italijanskih in dveh slovenskih ravnateljstev, v letu 2025/2026 ukinitev štirih italijanskih ravnateljstev, v letu 2026/2027 pa dveh italijanskih in enega slovenskega ravnateljstva. V okviru načrta za postopno zmanjšanje samostojnih šol z lastnim ravnateljem bi tako glede na uredbo v treh letih ukinili 16 italijanskih in tri slovenska ravnateljstva.
Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji.