Velike križarke nič več v središče Benetk
Velike križarke odslej ne smejo več vpluti v središče Benetk. Tako je pred časom odločila italijanska vlada s ciljem zaščititi sistem beneške lagune. Največje ladje bodo tako preusmerjene v beneško industrijsko pristanišče Marghera.
BENETKE > Odločitev italijanske vlade o prepovedi vplutja v središče Benetk, ki so kot izjemna arhitekturna mojstrovina od leta 1987 uvrščene na seznam Unescove kulturne dediščine, je sledila večletnim opozorilom, da lahko velike križarke mestu povzročijo nepopravljivo škodo.
Čeprav potniki s križark dajejo Benetkam velik gospodarski zagon, veliko prebivalcev tega italijanskega mesta meni, da ti velikanski plavajoči hoteli ne bi smeli pluti mimo znamenitega Trga svetega Marka. Opozarjajo namreč, da veliki valovi, ki jih povzročajo križarke, škodujejo temeljem mesta in občutljivemu ekosistemu lagune.
V reviji Scientific Reports, objavljena študija razkriva obstoj antične rimske ceste na območju Benetk, ki pa je danes potopljena pod morsko gladino. Odkritje, ki vključuje ostanke rimskih dokov v bližini kanala Treporti, priča o tem, da je bilo območje naseljeno že več stoletij pred ustanovitvijo mesta Benetke.
Odkritje priča tudi o obstoju ceste med današnjim mestom Chioggia in antičnim mestom Altinus.
Kot je za Anso povedala geofizičarka Fantina Madricardo, so teren kartirali s pomočjo sonarja, saj so želeli proučiti morfologijo kanalov tehniki 3D.
"Ko smo proučili zbrane podatke, smo ugotovili 12 antropogenih struktur, ki so v severovzhodni smeri na globini približno štirih metrov tekle v dolžini več kot kilometer."
"Po pogovoru s potapljači, ki so v 80. letih minulega stoletja našli podobne ostanke, in pogovoru z arheologinjo Maddaleno Bassani smo prišli do ugotovitve, da smo naleteli na kose bazalta, s katerimi je bila tlakovana rimska cesta vzdolž peščene obale, ki je danes pod morjem," je še povedala.