Veliko hrupa za plin
S prihodom prvega tankerja iz ZDA je 1. januarja začel delovati hrvaški plinski terminal v Omišlju na otoku Krku. Veselja hrvaške vlade nad zgodovinskim dogodkom niso delili domačini, ki se pritožujejo nad hrupom. Zmogljivosti terminala so 2,6 milijarde kubičnih metrov plina letno; za prihodnja tri leta so že zakupljene.
OMIŠALJ > Projekt plinskega terminala na otoku se je vlekel podobno, kot se pri nas še vedno vleče drugi tir. Hrvaška vlada je pred več kot 20 leti načrtovala gradnjo kopenskega terminala, na koncu pa so po nasprotovanju okoljevarstvenikov in domačinov tik ob obali postavili plavajoči terminal. Cilj vlade je diverzifikacija dobave plina na Hrvaškem (zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina) in dobava tudi v druge države. Minister za gospodarstvo Tomislav Ćorić pričakuje, da bo dodatna konkurenca na plinskem trgu znižala ceno plina.
Terminal je stal 230 milijonov evrov, s 100 milijoni evrov nepovratnega denarja je naložbo podprla tudi EU.
Uplinjevanje z morsko vodo
Zemeljski plin, večinoma metan, v tekoče stanje spremenijo s hlajenjem, utekočini se pri več kot minus 161 stopinjah Celzija (pri običajnem tlaku). Tako postane primeren za prevoz s tankerji. Tanker pripluje do ciljnega plinskega terminala, od koder lahko plin prevažajo do kupcev v cisternah ali v jeklenkah v utekočinjenem stanju, večinoma pa ga znova uplinijo in pošljejo po plinovodu. Uplinjanje poteka s segrevanjem z morsko vodo. Za okoljevarstvenike je to najbolj sporno, saj se okoliška morska voda posledično ohlaja. To je bil tudi eden od glavnih razlogov za nasprotovanje načrtovanim plinskim terminalom v Žavljah in sredi Tržaškega zaliva. Z ladijskim transportom največ plina izvažajo ZDA, Iran, Alžirija in Libija.
Direktor družbe LNG Hrvaška Hrvoje Krhen je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal, da so zmogljivosti terminala zakupljene za prihodnja tri leta, do leta 2027 je zakupljenih 80 odstotkov, do leta 2035 pa polovica zmogljivosti.
Na terminalu bodo privezovali tankerje z utekočinjenim zemeljskim plinom, ga uplinjevali ter pošiljali v plinovod in do končnih kupcev. Sestavlja ga plavajoča enota, 280-metrska ladja LNG Croatia, preko katere lahko uplinijo 300.000 kubičnih metrov zemeljskega plina na uro, pristaniška oprema in priključek do novega plinovoda Omišalj-Zlobin, od tam pa v hrvaški sistem plinovodov.
Slišali so ga vse do Kraljevice
Lokalne skupnosti investicija še vedno ne prepriča. Že prvi dan delovanja se je izkazalo, da so bila opozorila prebivalcev o vplivu na okolje upravičena. “Priča smo neznosnemu hrupu, vprašljiva pa je tudi varnost privezov teh tankerjev,” opozarja župan primorsko-goranske županije Zlatko Komadina in napoveduje dodatna merjenja hrupa. Že med poskusnim obratovanjem v decembru so se nad hrupom pritoževali prebivalci Omišlja, Njivic, Malinske ter celo Kostrene in Kraljevice. V družbi LNG Hrvaška pa po poročanju hrvaških medijev pojasnjujejo, da so v začetni fazi preizkušali tudi tisto opremo, ki ne sodi v redno obratovanje, kar je lahko povzročilo dodaten hrup, in zagotavljajo, da bodo hrup zmanjšali na najmanjšo možno mero. Tudi sami bodo naročili dodatne meritve. Minister Ćorić pa je spomnil, da bo Omišalj prejemal rento za delovanje terminala.