Zagrebčani ob drugi obletnici potresa še vedno čakajo na obnovo hiš
Danes minevata dve leti od velikega potresa v Zagrebu. V potresu z magnitudo 5,5 je umrlo 15-letno dekle, 27 ljudi je bilo ranjenih, poškodovanih pa je bilo 25.000 objektov. Obnova na nestanovanjskih zgradbah že poteka, po drugi strani pa mesto še ni obnovilo niti ene stanovanjske hiše.
ZAGREB > Zagrebški potres, ki se je zgodil 22. marca 2020 v jutranjih urah, je povzročil za 86,4 milijarde kun (11,41 milijarde evrov) materialne škode. Poškodoval je številne hiše, šole, vrtce, cerkve, bolnišnice in stavbe vladnih uradov.
Obnova stanovanjskih objektov se po dveh letih še vedno ni začela. "Glavni problem sta organizacija in potek postopkov. Mesto Zagreb trenutno obravnava okoli 4000 zahtevkov, od 6000 do 7000 zahtevkov pa stoji na ministrstvu in čaka na upravno odločbo, torej na nekakšno odobritev ali zavrnitev," je za RTL Danas povedal nekdanji direktor sklada za obnovo Zagreba Damir Vanđelić.
Vandalića je kot vršilka dožnosti decembra lani zamenjala Snežana Penović, na novega direktorja pa na skladu še čakajo.
Medtem ko Zagrebčani čakajo na obnovo stanovanjskih hiš, napreduje obnova nekaterih drugih objektov. Tako je mesto obnovilo večino šolskih poslopij, končuje obnovo gledališča Gavella, začeli so obnovo Hrvaškega naravoslovnega muzeja, obnavljajo zagrebško katedralo, kmalu pa bodo začeli tudi obnovo medicinske fakultete, za katero je fakulteta prejela 377 milijonov kun (50 milijonov evrov) nepovratnih sredstev iz Evropske unije.
Mesto Zagreb in krapinsko-zagorska županija, ki jo je zagrebški potres prav tako prizadel, morata po besedah Vandelića skupno rešiti 14.000 zahtevkov prebivalcev.
Obnova se bo po novih napovedih sklada za obnovo Zagreba začela v začetku aprila. Takrat bodo začeli obnavljati okoli 120 večstanovanjskih zgradb in družinskih hiš.
S potekom obnove stanovanjskih stavb ni zadovoljen niti zagrebški župan Tomislav Tomašević. "Skrajni čas je, da se vsi zganejo, sploh institucije," je dejal Tomašević na današnji novinarski konferenci. Ob tem je poudaril, da je glavna odgovornost mesta obnova javnih zgradb v lasti mesta. Za obnovo teh stavb je mesto že porabilo 250 milijonov kun iz sklada, do junija pa naj bi jih porabili pol milijarde.
Mesto sredstva iz sklada lahko koristi samo za obnovo javnih, ne pa tudi zasebnih zgradb.
Marčevskemu potresu v Zagrebu je v letih 2020 in 2021 sledila vrsta manjših potresov. Kot so sporočili iz hrvaške seizmološke službe, so jih do konca leta zabeležili 3500, od tega 3000 samo leta 2020. Hrvaško je 29. decembra 2020 zatresel še en hud potres, takrat z magnitudo 6,4. Prizadel je območje Petrinje, obnova tamkajšnjih zgradb pa je v polnem teku.