“Bojim se, da bo strelivo stalo več kot zajec”
Čeprav je sprva slabo kazalo, projekt Geopark Kras-Carso, ki poteka v sklopu čezmejnega strateškega projekta Kras-Carso, dobiva vse jasnejše obrise. Skoraj vse kraške občine so mu namreč dale zeleno luč, razen Občine Hrpelje-Kozina. Status geoparka sicer ne pomeni formalne zaščite okolja, ampak nekakšno blagovno znamko. V prihodnje bi morali zanj iskati denar na razpisih.
KOMEN, DIVAČA > Potem ko so sežanski občinski svetniki v proračunu za leto 2014 potrdili 200.000 evrov zagonskega denarja pripravam za vzpostavitev Geoparka Krasa-Carso ter še 40.000 evrov za plači dveh sodelavk v koordinacijski pisarni projekta v Sežani, Katje Fedrigo in Marjetke Kljun, so o podpori projektu odločali še na občinskih svetih v Komnu in Divači.
Komenci Geoparku nič denarja
Komenci, ki so na sejah dvakrat poslušali obrazložitev o Geoparku, sicer podpirajo nadaljevanje priprav za njegovo vzpostavitev, vendar doslej v proračun niso umestili te postavke, pojasnjuje župan Danijel Božič. “Čakamo še na osnutek medsebojnega sporazuma in razdelan načrt dejavnosti in stroškov za ta projekt; šele tedaj bi lahko dali zadnjo besedo in predvideli, koliko denarja bi v proračunu temu namenili; vsekakor pa naj poudarim, da smo se omejili le na Geopark na slovenskem Krasu,” je odločen Božič.
Prihodnji četrtek, 12. decembra, bo v občinski stavbi v Sežani delavnica, namenjena širši javnosti, na kateri bodo koordinatorji projekta Geopark Krasa preverjali, ali ga občani podpirajo. “Če udeležba ne bo zadovoljiva, bomo zainteresiranost širše javnosti preverjali še z anketo,” poudarja Katja Fedrigo.
Sicer bi bil Geopark Kras-Carso nadaljevanje strateškega čezmejnega projekta Kras-Carso, ki se izteka marca 2014, v sklopu katerega je 16 partnerjev pripravilo več strateških dokumentov in postavilo nekaj turističnih točk. Projekt je trajal tri leta, zanj so iz evropskih skladov prejeli približno tri milijone evrov.
In kakšni bi bili stroški za občine za vzpostavitev Geoparka Kras-Carso? Na zadnji komenski seji je Fedrigova povedala, da so skupni stroški pri primerljivem Geoparku Karavanke, kjer sodeluje 13 slovenskih in avstrijskih občin, približno 50.000 evrov na leto in dodala, da bi na Krasu stroške delili po skupaj določenem delilniku, najverjetneje glede na število prebivalcev in glede na aktivnosti, ki bi jih vsaka občina izpeljala.
“Geopark,” tako Fedrigova, “je namreč sistematična oblika dolgoročnega upravljanja funkcionalno in geografsko zaokroženega teritorija, ki bo na osnovi geološke in druge dediščine ter definirane teritorialne razvojne strategije prispeval k vzpodbujanju družbeno ekonomskega razvoja ter ohranjanju in promociji kraškega prostora”.
Naproti Geoparku skozi stisnjene zobe
Na komenski seji so Damijana Grmeka (ZZP) zanimale posledice vstopa v Geopark. “Bo stopnja zavarovanja okolja večja? V dokumentih namreč piše, da ne smemo posegati vanj. Kaj se bo zgodilo s kamnolomi?” ga je zanimalo. Stopnja zaščite okolja se ne bo spremenila, so pojasnili snovalci Geoparka.
Ivan Žvokelj (LDS) je opozoril, da so podobno zagotavljali pri projektu Natura 2000: “Vemo pa, da ima od takrat vsak težave z gradnjo. Ne verjamem, da omejitev ne bo.” Po njegovem mnenju manjka ključni del - finančna analiza projekta. Kdaj bo občina Komen morala začeti plačevati? “Bojim se, da bo strelivo stalo več kot zajec,” je bil kritičen.
Ivo Kobal (NSi) je želel vedeti več o konkretnosti dejanj in projektov. Kljub številnim vprašanjem, tudi z odgovori nekateri svetniki niso bili najbolj zadovoljni, so na koncu podprli priprave na vzpostavitev Geoparka Kras. Ta naj bi bil najprej potrjen na lokalni ravni, šele nato se bodo lahko potegovali za vpis na seznam svetovnih Geoparkov, ki so pod okriljem Unesca. Zdaj imata na Slovenskem tak status dva - Geopark v Idriji in na območju Karavank. Priprave na vpis ponavadi trajajo tudi tri leta, kar za sabo seveda povleče stroške za občine.
V Divači mlačna podpora
Divaški župan Drago Božac je v zvezi s postavko za Geopark za leto 2014 napovedal, da bo visoka približno 5000 evrov. Divaški svetniki so namreč s sklepom podprli Geopark Kras-Carso. “To je dober projekt,” je še dejal Božac. “Njegov rezultat bodo dokumenti, ki so lahko primerno izhodišče za prijave na razne razpise. Če pa se Krasu še uspe uvrstiti v svetovni seznam geoparkov, bo to zanj nova marketinška možnost,” je prepričan prvi mož Divače.
Svetnik Alojz Mahorčič (LDS) pa je bil skeptičen: “Trosite veliko lepih besed, a osebno sem proti, ker za našo občino ne vidim nobene potrebe po statusu geoparka. Imamo že zaščiteno območje parka Škocjanskih jam, denimo, in kaj ima občina od tega? Še renta, ki jo tamkajšnji prebivalci prejemajo, je preskromna.”
Dobrivoj Subič pa je prepričan, da se občine na Krasu turistično predstavljajo preveč razdrobljeno, “Geopark bi ponudil možnost, da se povežemo.” Sicer so divaški svetniki to vsebino obravnavali precej mlačno.
Občinski svet Občine Hrpelje-Kozina o zadevi ni razpravljal. Fedrigova pa je povedala, da se še niso odločili, ali bodo k projektu pristopili skupaj z italijanskim Krasom.
PETRA MEZINEC,
LEA KALC FURLANIČ
