150 let stari reški progi se obetajo posodobitve

ILIRSKA BISTRICA > Bolj kot sama gradnja 55 kilometrov dolgega odseka Južne železnice Dunaj - Trst med Pivko in Reko, ki so ga slavnostno odprli 25. junija 1873, so zanimive okoliščine, v katerih je ta proga nastala. “Takrat je bilo v ospredju tekmovanje med Madžari in Južno železnico. Madžari so namreč le nekaj mesecev kasneje, oktobra istega leta, reško pristanišče dosegli s svoje strani prek Zagreba. Južna železnica je že leta 1865 zgradila progo med Zagrebom in Karlovcem, misleč, da bo dosegla Reko, vendar je kmalu nato prišlo do razpada Avstro-ogrske monarhije. Južna železnica se seveda ni želela kar vdati. Še vedno je imela progo Dunaj - Trst. Če že ni mogla imeti te proge do Reke, pa je svojo zgradila iz Pivke,” je delček zgodovinskega ozadja gradnje proge med Pivko in Reko razjasnil predstavnik Slovenskih železnic Mladen Bogić, sicer upokojeni dolgoletni ravnatelj Železniškega muzeja v Ljubljani.

Čeprav je gradnja železnice v kraje ob njej prinesla veliko razgibanost, ustvarila nove možnosti za zaslužek, nove poklice in predvsem nove zaposlitve, pa je danes ta odsek proge precej dotrajan in zastarel, po njem pa vozijo le še redki vlaki. “Ima namreč to nesrečo, da ne leži na kakšnem pomembnem prometnem koridorju,” glavni razlog navaja Bogić.

Pa vendar na direkciji za infrastrukturo obljubljajo skorajšnje posodobitve. Še v letošnjem letu načrtujejo začetek obnove postajnega poslopja, kamnitega vodnega stolpa s pripadajočim kamnitim objektom ter ureditev dostopov in okolice železniške postaje v Ilirski Bistrici. Do leta 2026 naj bi posodobili tudi tirno in peronsko infrastrukturo, kar naj bi stalo okrog 8,5 milijona evrov.

V parku ob železniški postaji je Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica uredilo muzejski park, kjer sta na ogled dve elektro lokomotivi, in sicer prva električna lokomotiva Breda 361, ki je vozila na tej progi med leti 1936 in 1978, in njena naslednica Meh, ter legendarni potniški vlak, znan po imenu “gomulka”. “Obiskovalcem z veseljem pokažemo tudi enega prvih udobnejših potniških vagonov, ki ima že 105 let, v društvenih prostorih pa so na ogled tudi drugi eksponati,” je bogato železniško dediščino predstavil predsednik društva Drago Seizović.

Ob tej priložnosti je društvo v avli Doma na Vidmu pripravilo tudi priložnostno razstavo o zgodovini proge, na poslopju železniške postaje v Ilirski Bistrici pa so odkrili spominsko ploščo pedagogu, slikarju in velikemu ljubitelju železnic Stanetu Kumarju (1910–1997), ki je v letih 1947 do 1950 živel v zgradbi bistriške železniške postaje. Kumar je bil tudi učitelj in vzornik kar nekaj bistriškem slikarjem, širši javnosti pa je poznan kot eden izmed ustanoviteljev Železniškega muzeja.