31 trenutkov ujete kulture

SEŽANA> Pri izbiri fotografij je avtor sledil vrsti strogih kriterijev, med drugimi tudi temu, da fotografije prikazujejo čim več različnih dejavnosti in da je vključena vsaj ena fotografija vsakega izmed prostorov Kosovelovega doma.

Vse razstavljene fotografije so tudi posnete v ambientalni luči in niso pozirane. Izjema je le fotografija Terre Mystice, za katero so člani skupine pozirali, avtor pa je uporabil tudi bliskavico kot zunanji vir svetlobe.

Kot je povedal Bogdan Macarol, je pri izboru sledil tudi merilom kvalitetne reportažne fotografije: “Reportažna fotografija mora imeti dokumentarno vrednost, estetsko vrednost in čustveni naboj.”

Časovno se je pri izboru za razstavo omejil predvsem na prireditve, ki so se odvile v zadnjih treh letih, preostale fotografije iz bogate zgodovine sodelovanja s Kosovelovim domom pa predstavlja v Črnem kotu (posebnem, zatemnjenem “razstavnem” prostoru, ki ga je Kosovelov dom uredil na desni strani vhodne avle) na štirih velikih LCD zaslonih.

Razstavo, ki je del dogodkov ob dvajsetletnici delovanja Kosovelovega doma, je odprla Mojca Stojkovič s plesom na temo fotografiranja, spregovorili pa so tudi dosedanji trije vodilni možje Kosovelovega doma: Marijan Suša, Aleksander Peršolja in Gojmir Lešnjak - Gojc.

V fotografsko vzdušje je poleg avtorja popeljala tudi umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. “Macarolove fotografije so bogato izpovedne. Čeprav predstavljajo le 'izsek' nekega dogodka, s polno močjo informirajo, seznanjajo in opisujejo; dogajanje nazorno in prepričljivo ilustrirajo,” je dejala. In kako avtor to doseže? “Tako, da se dogodkom približuje z njemu lastno senzibiliteto. Iz vseh njegovih fotografskih zapisov je razvidno, da ga zanimajo akcija, živost, utrip. To pa je tisto, kar je v motivu zamrznjenega trenutka najtežje doseči.”

Ob tem je umetnostna kritičarka izpostavila še dejstvo, da v razstavljenih fotografijah prihaja še posebej do izraza svetlobni zapis, bistvena lastnost fotografije: “Avtor pri fotografiranju ne uporablja bliskavice, ampak izkorišča ambientalno svetlobo. Pri tem mora paziti na cel kup parametrov, ki pogojujejo zapis in mu dajejo jasnost, sporočilnost in dovršenost oblik, pa atmosferičnost, napetost, poetičnost,” je poudarila.

Večino od razstavljenih del so bralci Primorskih novic že lahko spoznali (seveda v manjšem formatu), saj je večino kulturnih dogodkov fotografiral prav za naš časopis. Prav preko tega dela so kvaliteto njegove fotografije opazili v Kosovelovem domu in ga povabili k sodelovanju, ki je z leti postalo še bolj intenzivno in tako zadnje mesece Macarolove fotografije krasijo tudi naslovnice mesečnih informatorjev Kosovelovega doma.

Sicer pa se Macarol kot fotograf ne omejuje le na reportažno fotografijo, saj se ukvarja tudi s studijsko, terensko in izrazno fotografijo. Svoja dela je doslej predstavil na osmih samostojnih in desetih skupinskih razstavah.

IRENA POŽAR