50 let je bilo nedostopno območje
Letošnja jubilejna izvedba rekreativno tekaške akcije Tekaški pozdrav jeseni na Krasu je bila nekaj posebnega. Organizatorji so traso prvič popeljali v osrčje nastajajočega Živega muzeja Krasa, ki nastaja v okviru mednarodnega projekta Kras - Carso.
SEŽANA > Čeprav je napoved dežja približno 100 tekačev odvrnila od sobotnega teka, se je 456 rekreativcev iz vse Slovenije in zamejstva vseeno odločilo za udeležbo na letošnji deseti izvedbi tekaške akcije Tekaški pozdrav jeseni na Krasu. “In ni jim bilo žal, saj nam je bilo, razen par kapelj, naklonjeno celo vreme. Idejo, da letos traso speljemo južno od Sežane, po terenu z avtentičnim Krasom, so kljub makadamskim potem vsi po vrsti pohvalili, zato bo verjetno postala stalnica,” je bila Barbara Jerič, ki je vodja programov v okviru sežanskega Zavoda za šport, turizem in prosti čas, zadovoljna nad iztekom dolgotrajnih priprav.
Traso, ki je bila dolga 9,6 kilometra, je najhitreje pretekel Marko Tratnik. Med moškimi sta mu sledila Mirko Janjatovič in Matej Beke. Med ženskami je bila najhitrejša Lucija Krkoč. Zmagovalne stopničke sta si prislužili še Ana Radivo in na tretjem mestu Petra Tratnik. Obljubo o udeležbi je držala tudi Helena Žigon, ki je z 89 leti absolutna rekorderka po letih.
Območje sodi v okvir nastajajočega Živega muzeja Krasa, ki meri več kot 700 hektarjev in se razteza med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo. Izjemnost tega območja pred ostalimi lokacijami je v tem, da je bilo skoraj pol stoletja po drugi svetovni vojni zaprto in je zato v neposredni bližini Sežane zelo ohranjena kraška krajina. Ob tem, ko je tu več kot dvesto registriranih jam, velike kraške udorne doline, krasna škrapljišča in mnogi drugi tipični kraški geomorfološki pojavi, pa tu dobrih sto metrov globlje teče čezmejna reka Reka/Timav. “Namen vzpostavitve muzeja v naravi je ureditev poti v rekreativne namene ter prezentacija naravnih vrednot in kulturne dediščine Krasa. Ob poti so že uredili manjše parkirišče, rekreacijske točke v treh nekdanjih smodnišnicah, kal pri Orleku in razgledno točko pri Golokratni jami ter prenovili novo štirno Sežana-Orlek. Do sredine novembra bodo postavili tudi predstavitvene oznake in smerokaze,” je pojasnila Mateja Grzetič Žerjal v imenu sežanske občinske uprave.
Dela, ki tečejo v okviru projekta Kras-Carso, so ocenjena na približno 400.000 evrov. Večino, 85 odstotkov, bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, razliko predstavlja nacionalni denar, od tega bo pet odstotkov krila Občina Sežana.BOGDAN MACAROL
