80 let od krute smrti Marjana Štoke
Devetega januarja mladega, tedaj komaj 15-letnega borca Kosovelove brigade Marjana Štoke s Proseka, ki ga je nacistična vojska zverinsko mučila in obesila na telegrafski drog v Štorjah, ker ni izdal tovarišev. V spomin na mučeniško smrt mladega junaka prirejajo vsako leto spominsko svečanost v Štorjah. Tako je bilo tudi v nedeljo.
ŠTORJE > Na okroglo obletnico so številne zbrane v zadružnem domu v Štorjah pozdravili predsednica KS Štorje Meri Hreščak, sežanski župan Andrej Sila in Marjanova sestrična Magda Čuk, ki je v pesmi orisala Marjanovo kratko življenje.
Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman, ki se ni dotaknil le hrepenenja mladega partizana po svobodi, za katero se je treba boriti, ampak tudi fojb. “Italija s svojim fašizmom ni razčistila tako kot Nemčija, tudi zato ne, ker Slovenci in Hrvati zaradi notranje razdvojenosti nismo sposobni - kot so ponosni in enotni Judje -, da bi svetu jasno povedali, da smo bili prav mi prva žrtev fašizma, že 18 let preden so Nemci nad Judi uprizorili kristalno noč,” je poudaril Križman. “Vedno bolj je jasno, da so fojbe kultura Italijanov, ne pa Slovanov, in da se Slovenci moramo upreti ponarejanju zgodovine na državnem nivoju in ne le na okroglih mizah, ko njihova vsebina ne pride dlje od časopisa, pa še to ne vedno. Dovolj je bilo udarjanja in klanjanja, zato nas ne bodo Italijani nič bolj spoštovali,“ je dodal in naštel datume, pomembne za določitev slovenske zahodne meje.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala mlada domačinka Pia Slavec, so sodelovali Godbeno društvo Prosek, Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk in mlada pevka Helena Kapun. Delegacije so položile vence pred spomenik padlim domačinom v NOB in spomenik Marjana Štoke. Štoki so se s pohodom oziroma tekom od Proseka do Štorij poklonili tudi pohodniki in tekači.
