Ali je bilo prej Trnovo ali Ilirska Bistrica?
Ali je bilo prej Trnovo ali Ilirska Bistrica? Zgodovinski viri se nagibajo k prvi trditvi, marsikateri domačin ne. Vsekakor pa je Trnovo od leta 1927 le mestna četrt na zahodu Ilirske Bistrice, čeprav ga je kot samostojno naselje zgodovina prvič omenila pred 750 leti. Častitljivo obletnico je v četrtek zvečer s prireditvijo obeležilo Primorsko numizmatično društvo s filatelistično sekcijo Ilirska Bistrica.
ILIRSKA BISTRICA > Trnovo je danes mestna četrt, ki pripada Ilirski Bistrici, zgodovinsko gledano pa gre za samostojen trg, ki se je razvijal vzporedno z Ilirsko Bistrico. Po vseh znanih zgodovinskih virih naj bi bilo Trnovo starejše od Ilirske Bistrice, trnovska fara je ena od šestih prafar tržaške nadškofije s tega območja in naj bi segala celo v leto 1150.
Član društva za krajevno zgodovino in kustos muzeja v Kopru Ivan Simčič je pojasnil, da je 750 let prve pisne omembe Trnovega sicer minilo lani, povedal pa je tudi, kaj dokazuje tovrstno prepričanje: “Leta 1264 je v oglejskem patriarhatu tedaj mejni grof podelil sinovoma določena zemljišča na območju Dobropolja. Šlo je za pet kmetij v okolišu Trnovega,” je omembo Trnovega pojasnil Simčič. Beseda Trnovo sicer izhaja iz legende o pastirju in njegovi ovci, ki je zašla v trnje, od koder jo je rešil angel. Pastir je prigodo zaupal domačinom, ki so živeli pod tem trnjem, ti pa so na griču postavili cerkev svetega Petra, ki nad naseljem stoji še danes.
Bistriška filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva je ob jubileju Trnovega pripravila razstavo starih razglednic, pečatnik Trnovega in stare kovance s sedanjega bistriškega območja. Prireditev je sooblikovalo tudi Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, v kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor Dragotin Kette.
Zgodovina Trnovega je precej pestra, saj so se v njem razvijale industrija, šolstvo, kultura, zdravstvo ... Vse do leta 1927, ko se je Trnovo združilo z Ilirsko Bistrico. “Zadnji župan Trnovega je bil Pepe Zemljakov, do asimilacije je prišlo 11. novembra 1927, potrdil jo je tudi tedanji italijanski kraj,” je povedal Simčič.
Trnovo je Slovenijo obogatilo z mnogimi znanimi osebnostmi, med njimi so, denimo, duhovnik in pesnik Janez Bilc, slikar France Pavlovec, planinec, jamar in fotograf Bogumil Brinšek in slovenski rodoljub, član organizacije TIGR Viktor Viko Bobek. Trnovec je bil tudi sicer na Premu rojen Dragotin Kette, saj je bila v Trnovem doma njegova mama Ana Valenčič.
TINA M. VALENČIČ