“Banke težko ocenijo dobre naložbe”

POSTOJNA > Čeprav je preživel čase, ki so bili tudi na deklarativni ravni manj naklonjeni obrtništvu kot so današnji, ugotavlja, da “tako slabe prakse na področju odnosa med državo in obrtništvom, kot smo ga bili deležni zadnjih šest let, ne pomnim”. Davčne obremenitve so po njegovem prevelike, delovnopravna zakonodaja toga, “banke pa, kot so dokazale že v preteklosti, zelo težko ocenjujejo dobre naložbe”. Kritičen je tudi do izobraževalnega sistema, ki “proizvaja” nezaposljive ljudi. Po drugi strani pa še vedno negativen družbeni odnos do tega dela gospodarstva “niti slučajno ne more vzbuditi želje pri mladi generaciji, da bi se bolj odločala za te poklice”.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Postojna je na sobotni slovesnosti v Kulturnem domu Postojna podelila priznanja za dolgoletno delo v obrtništvu Nadji Zver, Veroniki Konrad, Vinku Marinšku in Antonu Slavcu. Priznanje za najstarejšega še aktivnega obrtnika je prejel Janko Ozbič (88 let), ki je v frizerskem salonu delal že kot trinajstletni deček. Priznanje za obrtnika z najdaljšim stažem v obrtništvu pa je prejel Rudolf Blažek, ki v obrti vztraja že 49 let. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pa je za uspešno delo na področju obrti in v organih zbornice podelila srebrni ključ OZS Janezu Marinčiču, Miri Pozderec, Franciju Šemrlu, Jožefu Podboju in ob 35-letnici delovanja Območni obrtno-podjetniški zbornici Postojna, bronasti ključ OZS pa Sašu Možini, Stojanu Premrlu, Ljubu Kaplju in Matjažu Vadnjalu.

V postojnski zbornici niso zadovoljni niti z doslej narejenim na področju ustvarjanja pogojev za razvoj obrtništva na lokalni ravni. Obrtno-podjetniška cona pri Prestranku je že predolgo zgolj v načrtih. “Bilo je tudi že več poskusov tujcev, da bi vložili denar v naši regiji, pa so šli drugam, ker so bili pogoji slabi, stroški previsoki, čas predolg. Trg pa se danes zelo hitro odziva,“ izpostavlja Marinčič.

Na udaru gradbinci in avtoprevozniki

Kriza je sicer, tako kot drugod, tudi na Postojnskem najbolj prizadela gradbeništvo in avtoprevozništvo, sploh tiste, ki so bili kot podizvajalci vezani na večje gospodarske sisteme, ki so propadli. Po drugi strani pa Marinčič ugotavlja, da je kar nekaj članov kljub krizi zelo uspešnih, predvsem tistih, ki tudi na zunanjih trgih konkurirajo ali z zelo inovativnimi izdelki ali s tradicijo.

Po lanski ukinitvi obveznega članstva se je število članov v postojnski zbornici zmanjšalo za dobro tretjino, zdaj jih je 320. Marinčič pravi, da se ne gre slepiti, da so bili izpisi tudi posledica afer in neodgovornega delovanja struktur v krovni organizaciji, pa tudi dejstva, da te kot partner državi niso dosegle želenih rezultatov.

Nekateri pa so se izpisali tudi iz povsem finančnih razlogov, zato sam niti pomisli ne, da bi obrtnikom, ki so bili člani vrsto let in so redno poravnali svoje obveznosti, danes, ko si članstva ne morejo več privoščiti, odrekli svetovanje in pomoč.

Število obrtnikov upada

Irena Dolgan, sekretarka postojnske zbornice, opaža, da se za včlanitev ne odločajo predvsem mladi obrtniki in podjetniki, ki ne čutijo pripadnosti. Dokler jih, denimo, ne doletijo določeni ukrepi inšpekcije, saj zakonodaje praviloma ne spremljajo, o novostih pa jih nihče ne obvesti.

K zmanjšanju števila članov je po njenih besedah svoje prispevalo tudi dejstvo, da se je na njihovem območju zmanjšalo število na novo registriranih obrtnikov, precej jih je svoje dejavnosti zaprlo ali pa so se zaradi krize predčasno upokojili.

VERONIKA R. ŽENKO