Bedink še kaže znake življenja

PIVKA > Da velja razmišljati o planu B, so začeli ugotavljati potem, ko parcelo že več kot dve leti prodajajo po megalomanskih 1,5 milijona evrov, vendar zanimanja pričakovano ni od nikjer.

Dom za upokojence je na Bedinku v Pivki želelo najprej postaviti podjetje Urbano, ki je zemljišče od zasebnice odkupilo z lizingom.

Tega jim je Raiffeisen odobril na podlagi cenitve, ki se je takrat zavrtela na 1,661.000 evrov, čeprav je Urbano potem za to isto zemljišče prejšnji lastnici plačal zgolj 60.000 evrov, in sicer po tržni ceni približno 10 evrov na kvadratni meter. Zaradi neplačevanja obveznosti pa je bila v slabem letu parcela že “vrnjena” lizinški hiši.

Nenavadni posli?

V Raiffeisen leasingu so bili z odgovori na naša vprašanja zelo skopi. Zapisali so le, da se je Urbano na njih obrnilo s prošnjo za financiranje, ki da je bilo odobreno skladno z internimi pravili na pristojnem lizing odboru. Podjetje je v postopku predložilo tudi cenitev sodnega cenilca za gradbeno in obrtniško stroko.

Kljub temu, da smo vztrajali z vprašanji, ali so se strokovne službe banke s cenitvijo strinjale, ali so opravile svojo cenitev, ali so si ogledale parcelo v Pivki, kakšna tržna cena je bila postavljena za kvadratni meter, kdo je bil vodja postopka, ki je odobril poldrugi milijonski lizing in o pomisleku, da se je kdo s tako hitro odobrenim in ugodnim lizingom z neverjetnim poskokom na sedemmestno številko nemara okoristil, smo znova ostali brez odgovorov.

Odvrnili so nam le, da ne morejo razkrivati podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, niti ne komentirati odprtih sodnih postopkov. Pri slednjem imajo v mislih letošnji stečaj Urbana, v sklopu katerega so svoje terjatve prijavili v stečajno maso.

Neresni investitorji

Ker se je že zdelo, da je po vsesplošnem mnenju občanov najbolj primerna lokacija za dom na Bedinku v središču mesta, bližini trgovinskega centra, gostišča in z ogromnimi naravnimi površinami padla v vodo - a kot kaže znova tlì -, je ideja o (nadomestni) gradnji doma za starejše na pamet padla družbi Biro Petkovski. Ti bi ga stisnili na travniško pobočje med zdravstvenim domom in železniško progo, na kar pa so se slabo odzvali pivški občinski svetniki in projekt izločili iz občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Dom, obkoljen z več kot sto hrumečimi in trobečimi vlaki na dan, z zvonjenjem cerkvenega zvona, ironijo sosednjega pokopališča in premajhnimi zunanjimi površinami, je najslabša lokacija za dom v Sloveniji, so takrat svoje argumente utemeljili svetniki. ''Takšen dom mora imeti po zgledu bistriškega svoje storitvene dejavnosti, kinodvorano, bar, frizerko, pedikerko, fizioterapevtko in svojo zdravniško ambulanto, ne pa da se bo naslanjal na pivški zdravstveni dom, ki je že tako obremenjen,'' so svoje mnenje dodali občani, ki bi dom sicer krvavo potrebovali, a ne takšnega, da bo neustrezen.

Čeprav se je Jernej Gnidovec, direktor Biroja Petkovski, na to odzval in pripomnil, da bi lahko za stanovalce moteč hrup utišali, pa je njihova resnost glede investicije pod vprašajem.

Ko smo Gnidovca izzvali, kako bi - družbi, ki je letos po podatkih Supervizorja poslovala s približno 90.000 evri - uspel naskok na šest milijonov evrov vreden dom in kdaj bi ga lahko realizirali, smo naleteli na zgovoren molk.

LORI FERKO