Bioplinarna pri Kozini marsikomu smrdi

HRPELJE> Ker se celo po besedah naložbenikov o tem področju vsi z državo vred še učijo, krajani ne želijo biti poskusni zajci.

Krajani Kozine so se v sredo zvečer zbrali na povabilo hrpeljsko-kozinskega župana Zvonka Benčiča Midreta. “Zbor sem predlagal na osnovi skrbi krajanov, posebej KS Kozina, saj se tam dogajajo čudne stvari, o katerih občina ni obveščena. Denimo, Darsova deponija odvečnega materiala, ali odlaganje materiala poleg Darsove parcele,” je dejal župan, ki je povedal, da bodo - če ne bo šlo drugače - proti tem posegom predlagali tudi referendum, o njih pa naj bi na podobnem zboru krajanov govorili maja.

Vendar četrtkov zbor krajanov ni bil namenjen temu, pač pa odgovorom, ki so se spletli okrog načrtovane gradnje bioplinske elektrarne, ki jo namerava družba Napredne tehnologije iz Kopra zgraditi tik nad nastajajočo čistilno napravo pri Kozini.

Župan je zbrane krajane najprej opozoril, da se naložba ne bi nahajala na občinskem, pač pa na zemljišču v lasti agrarne skupnosti Draga. Občina bi bila naložbeniku dolžna izdati le dovoljenje za gradnjo, k čemur jo - ob izpolnitvi vseh pogojev naložbenika - zavezujejo načrti iz leta 1988, po katerih je območje predvidene gradnje namenjeno prav takšnim dejavnostim.

Zvonko Benčič Midre je pojasnil tudi stališče do načrtovane gradnje: “Mandat sem dobil, da občino razvijam. A po pogojih in načelih, da ob tem sodelujejo krajani, da ima naložba koristi za vse krajane in da se z naložbo ne poslabša stanja že tako degradirane narave. Veseli pa smo vsakega naložbenika, če bo delal po teh pogojih.”

Skrbi jih smrad

Delovanje bioplinarne je orisal eden od naložbenikov, Branko Gjerkeš. Družbo napredne tehnologije sta sicer glede na javno dostopne podatke ustanovila še sin znanega koprskega odvetnika Jože Starman in Boštjan Rituper. Krajanom je Kjerkeš pojasnil, da bi surovine (vinske tropine, ostanke pražene kave, predelave silaže, odpadke s travnikov, odpadne melase in odpadke iz mlinske industrije ter sadje in zelenjavo s pretečenim rokom) pridobivali s širše Primorske. Vinske tropine, denimo, iz podjetja Vina Koper, ki bi na leto lahko zagotovilo tretjino surovin za proizvodnjo plina. Za naložbenika bi bila zanimiva tudi predelava blata iz hrpeljsko-kozinske čistilne naprave, s katerim imajo občine težave.

Na vprašanje o tem, kako bi izkoristili toploto, ki poleg plina v še enkrat večjem razmerju nastaja v bioplinarnah, je pojasnil, da v bioplinarni v občini Dobrovnik, katere lastnik je Gjerkeš, toploto izkoriščajo za gretje rastlinjakov orhidej. V Kozini pa bi - če se z občino ne bi domenili drugače - postavili sušilnico in večino teh derivatov posušili in zbriketirali, je pojasnil Gjerkeš. Na dan bi do bioplinarne surovine pripeljali največ trije petindvajsettonski tovornjaki.

Krajane je med drugim skrbelo tudi, kako bo z izpusti strupenih plinov in smradom, ki ga je med pomanjkljivostmi bioplinarn izpostavil tudi predsednik Ekološke zveze Slovenije Karel Lipič. Vendar je dejal, da bioplinarnam ne nasprotuje, če so v prostor umeščene tako, da ne ogrožajo kakovosti bivanja, in če imajo soglasje lokalne skupnosti in prebivalstva.

Gjerkeš je sicer zagotovil, da do smradu ne more priti, “saj je sistem narejen tako, da se ta uniči, zato nastaja metan, ki preko plinskega motorja zgori”. Trikrat pod dovoljeno mejo pa so tudi meritve emisije formaldehida, je dejal.

Najprej prostorski načrt

S pozitivno izkušnjo bioplinarne v Dobrovniku se je na zbrane krajane obrnil tudi župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, ki je skupaj z Gjerkešem krajane pred odločitvijo povabil tudi na ogled bioplinarne.

Vendar je nekdanji predsednik (velike) občine Sežana Boris Bernetič opozoril, da lokaciji Dobrovnika in hrpeljsko-kozinske občine nista primerljivi. “Kozina je kot mesto prostorsko, vsebinsko in perspektivno popolnoma razvrednotena. Tu se namerava postaviti kamionski terminal, 100 metrov stran bioplinarna in še nadaljnjih sto metrov stran reciklaža odpadkov s cele obale. Dokler se ne sprejme novega urbanističnega načrta, je treba blokirati vse posege v prostor,” je svetoval Bernetič in poudaril, da v prostor ne sme priti nič takšnega, kar bi motilo ljudi.

TINA M. VALENČIČ