Bioplinska vojna se nadaljuje
Peticijo za zaprtje bioplinarne v Ilirski Bistrici je do danes podpisalo že več kot 600 ljudi. To pa direktorju Igorju Zmazku ne pride do živega, saj še naprej veselo zaposluje in predeluje biološke odpadke.
ILIRSKA BISTRICA >''Pozivamo vse, da izkažejo solidarnost do prizadetih prebivalcev in hkrati odgovornost do okolja ter peticijo podpišejo. Apatija nas je v preteklosti že preveč drago stala. Napočil je čas, da obrnemo nov list papirja in sami naredimo nekaj zase, za svoje zdravje, za svoje zanamce. To moč sedaj imamo v svojih rokah in zato jo kar najbolje izkoristimo,'' spodbuja Egon Zevnik iz civilne iniciative Nove ideje, ki je, kot smo že poročali, začela zbirati podpise za zaprtje bistriške bioplinarne v lasti družbe Bio futura iz Trzina. In jih v pičlih sedmih dneh zbrala več kot 600.
Po tem, ko se je v Gradcu minuli petek pripetila nesreča, v kateri se je iz slovenske cisterne med prevozom izlilo okoli 3000 litrov živalske krvi iz klavnice, so se v Ilirski Bistrici porodile špekulacije, naj bi bil ta odpadek iz Avstrije namenjen v njihovo bioplinarno. Direktor Bio future Igor Zmazek je namreč tesno povezan z Avstrijo, saj ima po podatkih Ajpesa stalno prebivališče na Dunaju. In čeprav v njegovem podjetju predelujejo tudi odpadke živalskih stranskih proizvodov, nam je Matej Kordelič zagotovil, da cisterna s krvjo ni potovala k njim.
Občinska vrata na stežaj za peticijo
Civilno družbeni pobudi ves čas stoji ob strani tudi občina, ki je peticijo objavila v občinskem glasilu in na široko odprla vrata sprejemne pisarne, v katero lahko prebivalci prinesejo podpisane obrazce. Z njimi namreč bijejo plat zvona pri pristojnih na ministrstvih za kmetijstvo in okolje, infrastrukturo in prostor, republiški okoljski agenciji in upravni enoti, ki sprejemajo odločitve v zvezi z obratovanjem bioplinske naprave, ki za delovanje v Ilirski Bistrici nima soglasja lokalne skupnosti.
Peticija je namenjena tudi podpori sklepu občinskega sveta, ki je na septembrski seji udaril po mizi in sklenil, da prekliče soglasje za delovanje bioplinarne. Zdaj prebivalci zahtevajo, da se slednja nemudoma ugasne, saj krši njihovo ustavno pravico do čistega in zdravega okolja.
V Bio futuri pa jim odgovarjajo, da so objekt zgradili za predelavo biorazgradljivih odpadkov, ki jih proizvajajo vsa gospodinjstva, javne kuhinje, živilska industrija in živilska trgovina. Ta je po njihovem mnenju neobhoden člen v verigi strategije za ločeno zbiranje in predelavo odpadkov, njen namen obratovanja pa dolgoročen, zato se ne bodo ozirali na trenutne politične ali osebne interese posameznikov, ki si na vse pretege trudijo z vsemi sredstvi očrniti bioplinarno.
V bioplinarni celo na novo zaposlujejo
V teh dneh so celo razpisali dve novi prosti delovni mesti za delavca brez poklica, ki bosta manipulirala z odpadki in se posluževala procesov na napravi. ''Mi smo v ta objekt investirali 10 milijonov evrov zato moramo in bomo delali naprej in kaj dobrega naredili za Ilirsko Bistrico, med drugim dali tudi delo ljudem,'' nam je pojasnil Matej Kordelič iz Bio future. V nadaljevanju je še z gotovostjo napovedal, da bodo uporabno dovoljenje kmalu pridobili, vendar jih pri tem trenutno ovira počasnost državnih institucij.
Medtem pa jim je svojevrstno prepreko postavil tudi bistriški župan Emil Rojc, ki je javnemu podjetju Komunala naročil, naj zaradi neporavnanih računov bioplinarni onemogoči pritok vode in izklopi hidrante. O tem, kako lahko delujejo brez tekoče vode, Kordelič ni želel govoriti, po naših informacijah pa so si dostop do vode zagotovili pri sosednjem podjetju Lesonit. A jim je župan znova stopil na prste: ''Lesonit nima pravne podlage za prodajo vode bioplinarni. Dobil sem zagotovilo, da bodo s tem prenehali.''
Neznosni smrad duši Bistričane
Zaradi neprimerne umeščenosti v prostor, tik ob stanovanjskih hišah, so Bistričani obkoljeni z neznosnim smradom, ki duši vse v svoji okolici na strnjeno poseljenem severnem območju mesta. Zato računajo na solidarnost svojih sokrajanov in razumevanje njihove stiske. Gnusne vonjave prekinjajo njihov nočni spanec, onemogočajo zračenje prostorov, povzročajo zdravstvene težave, kot so slabost, bruhanje, glavoboli, preprečujejo zdravo rekreacijo na športnih površinah, uničujejo posel lastnikom gostinskih lokalov in znižujejo vrednost nepremičnin.
Po dveh letih poskusnega obratovanja bioplinarne se je tako izkazalo, da se lastnikove napovedi iz leta 2005 ob lobiranju za soglasje pri nekdanjemu županu Antonu Šenkincu in takratnemu občinskemu svetu za zagon in gradnjo bioplinarne, češ da neprijetnih vonjav iz obdelave odpadkov ne bo, saj naj bi proces potekal v zaprtem sistemu, niso uresničile. Snedel pa naj bi tudi obljube o 30 kvalitetnih delovnih mestih.
LORI FERKO
