Bistričani bodo računalničarji
Bistriška enota postojnske srednje šole je z začetkom novega šolskega leta dobila novo vodstvo. Dosedanjo vodjo Bojano Rosina Simončič je nadomestil Gorazd Brne, sicer profesor filozofije in sociologije.
ILIRSKA BISTRICA> 189 dijakov gimnazije in računalništva v bistriški enoti postojnskega srednješolskega centra je z novim šolskim letom dobilo tudi novo vodstvo. Dosedanjo vodjo Bojano Rosina Simončič je nasledil profesor Gorazd Brne, ki bo na šoli še naprej poučeval tudi filozofijo in sociologijo.
Brne je bil za vodjo izbran na javnem razpisu na podlagi predstavljenega programa in vizije delovanja šole, ki kot enota postojnskega srednješolskega centra v Ilirski Bistrici deluje že od šolskega leta 2004/2005. Prva leta je izvajala le gimnazijski program, v šolskem letu 2009/2010 pa so mu pridružili še program računalniškega tehnika.
Vizija: šolski center z več programi
Brne se zavzema za vzpostavitev lokalnega šolskega centra z več izobraževalnimi programi, ne le za mladino, pač pa tudi za odrasle.
Šolski center Postojna skupaj z bistriško enoto sicer letos že ponuja poklicno-tehniško izobraževanje za odrasle, ki niso dokončali šolanja po programu tri plus dva.
Novih izobraževalnih programov pa - vsaj letos - ne bo, saj jih niti ministrstvo za šolstvo ne odobrava zaradi neprofitabilnosti, je pojasnil Brne.
Novi vodja sicer perspektivo bistriške srednje šole bolj kot v gimnazijskem programu vidi v programu računalniškega tehnika. “Potencial enote je v tem, da postane lokalni izobraževalni center s ponudbo splošno in strokovno izobraževalnih programov za mladino in odrasle, s poudarkom na znanjih s področja računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij,” je prepričan Brne. Le tako, meni, se bodo dijaki pozneje lahko povezali tudi z lokalnim gospodarstvom.
“Pred leti je bil velik naval na gimnazije, tako da so vanje prihajali tudi tisti učenci, ki za ta program niso bili primerni. Posledica tega je bilo znižanje standardov, tudi pri nas. Zato se mi ne zdi smiselno spodbujati zgolj gimnazije. Pa tudi konkurenca v gimnazijskih programih je velika, saj je gimnazija v Postojni, Sežani, ... tako da je bolj smiselno spodbujati računalništvo, po čemer bi enota lahko postala tudi prepoznavna,” je prepričan Brne.
Več vezi z okoljem
Mnogim domačinom še ni prišlo v zavest, da imajo doma srednjo šolo, meni Brne. Tudi zato je prepričan, da je treba šolo promovirati in jo odpirati za ljudi, kot vizijo pa je postavil tudi boljše povezave in sodelovanje z lokalnimi ustanovami.
Da bi bistriška srednja šola v kratkem postala samostojna enota, je sicer za zdaj še iluzorno razmišljati, ocenjuje Brne. “Rad pa bi videl, da dane možnosti izkoristimo najbolje in da v njihovem okviru naredimo največ za prepoznavnost šole,” je še dodal.
TINA M. VALENČIČ
