Bistričani prestopajo v koprski razvojni center

ILIRSKA BISTRICA> Ker so volilci pred dobrimi štirimi leti na posvetovalnem referendumu nasprotovali vladnemu predlogu, da umesti njihovo občino v Notranjsko pokrajino in si zaželeli priključitve k Primorski, so bistriški svetniki sklenili, da to voljo upoštevajo tudi, ko gre za določanje mej statističnih razvojnih regij.

Občina Ilirska Bistrica tako po končani finančni perspektivi 2007-2013 zapušča Regijsko razvojno agencijo (RRA) Notranjsko-kraške regije in se poslavlja od druženja s tamkajšnjimi občinami Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna, čeprav bistriško sodelovanje in notranjsko-kraška razporeditev najbrž ne bi vplivala na risanje pokrajinskih mej.

Bo pa vplivala na črpanje evropskih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. “Če ostanemo, kjer smo, bomo dobili enako kot doslej, torej 900.000 evrov. V kolikor pa gremo v južnoprimorsko regijo, bomo dobili 2,5-krat manj, to je približno 400.000 evrov na leto,” je pojasnil župan Emil Rojc, ki ocenjuje, da je odločitev o skoku pod okrilje RRA Koper in k občinam Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana delno politična, delno pa ekonomska.

Po mnenju svetnika Roka Jenka (Šajeta) bi imela odločitev, da Ilirska Bistrica ostane v Notranjsko-kraški RRA, zelo negativne posledice. “Za razvoj Ilirske Bistrice se lahko naslanjamo predvsem na južnoprimorsko območje, na pristaniško mesto, na institucije, ki bi jih s tem ohranili, ker smo dovolj daleč od Kopra (geogetska in davčna pisarna, op.a.). Od Postojne pa smo na žalost premalo daleč, da bi nam jih pustila glede na svojo moč in velikost, ker vemo, da se razvija na način, da ostale majhne okoli sebe duši in grabi k sebi. Ima torej centralističen koncept razvoja neke mikroregije, zato se ne smemo prodati za tistih dvesto tisoč, ki so še v zraku, saj bomo lahko na javnih razpisih neuspešni ali pa ti ne bodo primerni za naše projekte,” svoje razloge v prid prehoda pod RRA Koper utemeljuje Jenko.

Tudi večina drugih svetnikov se je zavzela za to, da (p)ostanejo Primorci in se za spodbujanje podjetniškega in gospodarskega razvoja obrnejo na koprski RRC, ki deluje kot koordinator interesov regije na lokalni in državni ravni tudi za področje človeških virov in varstva okolja. Pri tem pa se vključuje tudi v čezmejne projekte in navezuje stike s sosednjimi italijanskimi in hrvaškimi institucijami.

LORI FERKO