Bistriška bioplinarna še čaka na papirje
Podjetje Bio futura v Ilirski Bistrici z bioplinsko napravo vse od odprtja leta 2010 predeluje organske odpadke z dovoljenjem za poskusno obratovanje. Pred tremi meseci pa je ostalo brez papirjev.
ILIRSKA BISTRICA> Upravna enota je sicer lani, po enoletnem delovanju, odločbo o dovolitvi poskusnega obratovanja bioplinarni podaljšala, zdaj, ko bi se ta morala preoblikovati v uporabno dovoljenje, pa se je zataknilo.
Sporne emisije in blato
Agencija RS za okolje (ARSO) je namreč družbi za ravnanje z biološkimi odpadki Bio futuri iz Trzina izdala negativno mnenje zaradi pomanjkljivosti glede emisij in kakovosti pregnitega blata.
Bistriška bioplinarna nima energetskega in (za zdaj) niti uporabnega dovoljenja. Ima pa gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov, za emisije v zraku in emisije hrupa. Slednja tri so bila izdana pred gradnjo in so veljavna do leta 2015.
Glede na ugotovitve mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo mesta za merjenje emisij snovi v zraku niso ustrezala standardom okoljevarstvenih dovoljenj, podjetje Erico iz Velenja pa je ob monitoringu pregnitega blata podvomilo, da vzorčeni digestorski ostanek dejansko izpolnjuje pogoje za neomejeno gnojenje kmetijskih površin.
Kot so za PN pojasnili na republiški okoljski agenciji, bo moral investitor napake odpraviti oziroma dopolniti poročilo o meritvah. Kajti, v kolikor naprave ne obratujejo skladno z izdanimi okoljevarstvenimi dovoljeni in sedaj veljavnimi predpisi, ki urejujejo področje obratovanja naprave, kjer se predelujejo biološko razgradljivi odpadki, lahko inšpekcija, ki je pristojna za varstvo okolja, ukrepa skladno s svojimi pooblastili. ”Eden od ukrepov je lahko tudi prepoved obratovanja naprave,” so pojasnili za PN.
“Dovoljenje bo v dveh mesecih”
Upravljalci čistilne naprave pa pravijo drugače: “To ni res. Vsi parametri kakovosti emisij so daleč pod zakonsko določenimi omejitvami. Digestorski ostanek pa nima nobene zveze z uporabnim dovoljenjem,” je povedal direktor družbe Igor Zmazek.
Prepričan je, da za pridobitev uporabnega dovoljenja ni več nobenih ovir: ”Smo v zadnji fazi pridobivanja, gre zgolj za formalnost. Toda, kdor je kdaj urejal papirje na ARSO, ve, da lahko to traja tudi mesece in mesece.” Po njegovih napovedih naj bi imel dovoljenje v rokah najkasneje v dveh mesecih.
Zamašeni nosovi
Na očitke občanov Ilirske Bistrice, da se morajo zaradi zaudarjanja, ki se vali iz bioplinarne, držati za nos, pa direktor pravi, da lažejo. ”To je ena majhna skupina ljudi, ki neprestano širi laži in nasprotuje vsemu. Prej so imeli težave z Lesonitom, zdaj pa z nami,” se brani.
Na naše vprašanje, od kod so se potem minuli ponedeljek ob našem ogledu širile neprijetne vonjave, ki so postajale čedalje močnejše, bolj kot smo se bližali bioplinarni, je odvrnil, da je na nasprotnem bregu reke Reke svoje zemljišče gnojil kmet. ”Pa je malo zapihal veter in je smrdelo. Sicer pa nas je v ponedeljek in sredo obiskala inšpektorica, ki prav tako ni zaznala smradu,” je še pripomnil.
To so potrdili tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so povedali, da je inšpektorica ob nadzoru izvedla izredni monitoring emisij snov v zrak za formaldehid, dušikov oksid, ogljikov monoksid in prah. Izsledki še niso znani, inšpektorica pa je prikimala Zmazkovim navedbam, da ob njenem obisku ni zavohala smradu, niti ni ugotovila drugih nepravilnosti.
LORI FERKO