Bistriška občina je sprejela prostorski načrt

ILIRSKA BISTRICA > “Stara zazidalna zemljišča se ne morejo spreminjati brez sprejetja občinskega prostorskega načrta. Brez njega ne bomo imeli ureditve turističnih naselij, ne industrijskih con. Ta dokument je eden od tistih, ki postavlja pogoje za odpiranje novih delovnih mest,” je pred svetniškim potrjevanjem občinskega prostorskega načrta dejal bistriški župan Emil Rojc.

Po tem, ko je občina izpeljala vse postopke in vmes zamenjala tudi izdelovalca prostorskega načrta (to delo je opravilo ajdovsko podjetje Studio3), so ga svetniki po sedmih letih končno sprejeli.

Kot je povedala Katjuša Vadnjal z bistriške občine, bo opredeljeval vse nadaljnje posege v prostor na Bistriškem, z njim pa bo tudi mogoče določiti območja javnega dobra, ki bodo omogočala izpeljavo razlastitev in omejitev lastninske pravice zemljišč, potrebnih za gradnjo javne gospodarske infrastrukture. “Po uveljavitvi OPN bomo pripravili program opremljanja zemljišč za celotno občino, kar bo pravna podlaga za izmero višine komunalnega prispevka,” je še pojasnila Vadnjalova.

Industrijske cone in podrobni načrti

Načrt sicer določa, da bo bistriška občina skozi prostorski razvoj prednostno razvijala industrijske cone v mestu ob obvoznici, v Podgradu na območju industrijske cone Plama ter v Jelšanah ob meji s Hrvaško.

Na področju turizma pa si je kot prednostno začrtala destinacijo Ilirska Bistrica-Snežnik z razvojem mesta s starim mestnim jedrom in dopolnilnimi turističnimi projekti (območje reke Reke, Črnih njiv, gradu Turn, graščine Dolnji Zemon ter gradu Kalc, pa tudi Novokrajske jame, Dleta in Gomancev. Načrt predvideva tudi razvoj turistične destinacije Brkini, ki zajema grad Prem, pa tudi območji akumulacijskih jezer Mola in Klivnik, dolino Posrtvice in Šmagurke ter nekdanjo vojno bolnišnico Zalesje.

Med glavnimi projekti sta Mašun in Sviščaki, za obe območji pa občina pripravlja tudi občinske podrobne prostorske načrte (OPPN). Te bo sicer treba urediti za 35 območij v občini, od tega za devet v območju mesta, preostale pa po delih posameznih naselij.

Občinski svetniki so sicer že lani potrdili OPPN za naselje Pod Hribom, ki naj bi zraslo, kjer danes stojijo ostanki nekdanje Tovarne organskih kislin. Po načrtih naj bi nekoč tu uredili 40 nadstandardnih stanovanj in vrtec, degradirano območje nekdanje tovarne pa bo morala občina najprej sanirati.

Ker bo Občinski prosotrski načrt poslej podlaga za pridobivanje gradbenih dovoljenj, so nekateri svetniki pred sprejetjem želeli tudi podatke o tem, katera zemljišča v občini so bila zazidljiva do zdaj in katera bodo po novem, pa tudi, koliko občanov bo s tem pridobilo in koliko izgubilo možnost za gradnjo. Bistriški župan Emil Rojc je pojasnil, da so ob začetku sprejemanja načrta pred leti predvideli za 2386 hektarjev zazidljivih zemljišč, da pa se je ta številka do danes skrčila na 1462 hektarjev. Ker je svetnik Vojko Tomšič izpostavil, da naj bi občina po nepotrebnem delala tudi poplavno študijo, ki da bi jo morala narediti država, je župan pojasnil, da se je občina sama lotila študije, da bi pomagala občanom. Vse parcele v občini, ki so poplavno ogrožene, naj bi bile namreč preoblikovane v kmetijska zemljišča, država pa po trditvah Rojca ni vedela, katere so oziroma je o njih le domnevala. Občina se je torej lotila študije, da bi vse potencialno ogrožene parcele dejansko preverila in za ta namen tudi obdržala čim več zazidljivih zemljišč.

Stanovanja tudi na Žabovici

Tudi sicer načrt zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo stanovanj, predvsem v mestu Ilirska Bistrica. V tem okviru je občina tudi prisluhnila krajanom, ki so predlagali, da bi na območju Žabovice dovolili gradnjo stanovanj, česar prej načrt ni predvidel.

Načrt zagotavlja tudi prostor za gradnjo stanovanj v Podgradu, na Baču, v Knežaku in drugih večjih naseljih po občini - sicer najbolj s prenovo in z razvojem znotraj naselij in le v manjši meri s širitvami naselij.

TINA M. VALENČIČ