Bistriška občina je uresničila manj kot petino ciljev
Bistriška občina je v polovici leta uresničila komaj petino zastavljenih ciljev. Na to kaže realizacija letošnjega proračuna, saj je občina v prvem polletju pridobila le 19,5 odstotka od načrtovanih prihodkov in potrošila le za 17 odstotkov načrtovanega denarja. Župan opozarja, da nekaterih že izpeljanih projektov še ni v proračunu.
ILIRSKA BISTRICA> V prvem polletju letošnjega leta je bistriška občina uresničila za 5,4 milijona evrov prihodkov, kar pomeni 19,5 odstotka od prvotnih načrtov. Odhodkov je bilo za dobrih 5,3 milijona evrov, kar pomeni 17-odstotno realizacijo.
Med manj uresničenimi načrti občine je prodaja občinskih zemljišč. Načrtovali so, da bodo prodali za 2,3 milijona evrov zemljišč v nekdanji Tovarni organskih kislin (Tok), Industrijski coni Ilirska Bistrica. Zemljišča ostajajo neprodana, vendar na občini zagotavljajo, da jih bodo prodali, ko bo zaključena komunalna opremljenost novih zazidalnih parcel.
Iz polletne realizacije bistriškega proračuna je razvidno, da letos nekaterih načrtovanih projektov očitno ne bo - tudi zaradi varčevanja države. Ministrstvo za zdravje je namreč zavrnilo sofinanciranje v preureditev prostorov zobozdravstva v okviru bistriškega zdravstvenega doma, zato je naložba ustavljena. Prav tako je ministrstvo zavrnilo tudi sofinanciranje naložbe v preureditev prostorov splošne družinske ambulante zdravstvenega doma. Del načrtov so odnesli tudi neuspešni razpisi, denimo, milijon evropskih evrov za industrijske cone. Slabši od načrtovanih so bili tudi nekateri prihodki, denimo, od premoženja, saj bi morala občina samo od najemnin iz naslova komunalne infrastrukture dobiti dobrega pol milijona evrov, a je dobila le najemnino za vodovode, ne pa tudi najemnin za kanalizacije, čistilno napravo, odlagališča in pokopališča.
Manj evropskega denarja
Občino je, kot je razvidno iz proračuna, na cedilu pustila tudi država, predvsem z evropskimi sredstvi. Načrtovali so, da bodo iz EU dobili dobrih sedem milijonov evrov, bilo pa jih je le dobrih 140.000 evrov, približno četrtina od tega za sofinanciranje projektov Leader. Zataknilo se je tudi pri drugih razpisih, na katerih občina ni uspela dobiti načrtovanega denarja. Neuspešno je, denimo, kandidirala za dobrih 425.000 evrov za ureditev vodovoda Visoki Kras 2. faza, pa tudi za milijon evrov, ki jih je od Evrope pričakovala za ureditev bistriške industrijske cone.
Prav tako ne bo mogoče letos izkoristiti približno 980.000 evrov za ureditev kanalizacije v Podgradu, ker - kot je pojasnil bistriški župan Emil Rojc - izvajalca niso pravočasno izbrali. “Sredstva smo zato iskali s pomočjo državne direkcije za ceste, ki naj bi s 700.000 evri sodelovala pri projektu,” je poudaril župan.
Zaradi čakanja na začetek revizije se je zamaknila tudi naložba v urejanje kanalizacije v Knežaku, je še povedal župan.
Industrijska cona in stanovanja v Kosezah
Projekti pa naj bi, po besedah župana, že letos stekli pri urejanju infrastrukture v bistriški industrijski coni, za katero je že izbran izvajalec, prihodnji teden pa naj bi občina z njim podpisala pogodbo vredno 370.000 evrov. “Na podpis pogodbe za 320.000 evrov z izvajalcem čakamo tudi pri stanovanjski gradnji v Kosezah,” je poudaril župan.
“V prvega pol leta smo se ukvarjali z iskanjem izvajalcev, zapletlo se je pri nekaterih razpisih. Poleg tega pa v polletno realizacijo proračuna še niso vključena plačila nekaterih že izpeljanih projektov v letošnjem letu,” je nizko realizacijo proračuna opravičeval župan. Tako, denimo, v proračun še nista vključeni ureditvi čistilne naprave v Hrušici in bistriške Rozmanove ulice, prav tako pa še ni prikazanih 800.000 evrov, ki bodo letos vloženi v urejanje širokopasovnega omrežja v občini.
Prava slika naj bi se tako pokazala ob koncu leta, ko naj bi, po županovih predvidevanjih, proračun dosegel realizacijo med 17 in 20 milijoni evrov.
TINA M. VALENČIČ