Bistriška zmešnjava na sodišču
Poskus, da bi s poravnavo končali prepir med državo in bistrško občino - zaradi povračila 383.016 evrov iz naslova vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - je bil pred kratkim na koprskem sodišču neuspešen.
KOPER, PODGRAD>“Poravnalnega naroka se je na strani Občine Ilirska Bistrica udeležil le zagovornik, zato je bil narok preložen do izjasnitve vodstva občine o naši poravnalni ponudbi,” je za PN povedala Anita Drev iz državnega pravobranilstva. Vsebine ponudbe nam ni razkrila, saj je postopek poravnave po zakonu tajen. Ali se bo občina s pogoditvijo izognila dolgotrajni pravdi, bo tako znano šele v sredini maja, ko bo na koprskem sodišču pri okrožni sodnici Samanti Nusdorfer stekel nov predobravnalni narok.
Pozabili na občane
Poleg Podgrajcev so zaradi vračila denarja bistriško občino tožili tudi prebivalci Račic in uspeli. Poleg 400 evrov, kolikor jim je dovolil izplačati župan Šenkinc, je vsak upravičenec lani namreč dobil še 800 evrov, skupno torej 1200 evrov. Slabše so jo odnesli v Jelšanah, kjer kljub temu, da je država za njihovo telefonijo vrnila denar, niso dobili niti evra, najkrajšo pa so v celotni zgodbi potegnili prebivalci Hrušice in Malih Loč, ki so ostali praznik rok. Njihova dokumentacija, ki so jo oddali bistriški občini, namreč nikoli ni prišla do pravobranilstva. Prav tako se je na občini izgubila tudi dokumentacija nekaterih upravičencev, ki so vloge vložili posamično.
Pravni interes v sporu med državo in občino pa imajo tudi podgrajski upravičenci do vračila sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje. “Kot intervenient bi lahko vstopili v pravdo, vendar v tem trenutku pravzaprav niti ne vemo, kateri strani bi se lahko pridružili,” nam je pojasnila odvetnica Mateja Ogrič kot zastopnica 88 krajanov Podgrada. Ti menijo, da se za njihovo finančno pravico in povračilo denarja na sodišču ne brigata niti občina niti država. Nekateri izmed njih namreč še danes čakajo na svoj denar, ki so ga pred 20 leti vložili v izgradnjo telefonskega omrežja.
Njihova zgodba o vračilu vlaganj se je tako kot drugod začela leta 2007, ko je državno pravobranilstvo v imenu države prek občine sklenilo vrniti 383.000 evrov, kar bi pomenilo, da bi bil vsak upravičenec deležen skoraj 4790 evrov.
Nekdanji župan Anton Šenkinc pa je takrat z občinskimi odločbami vsakemu krajanu namenil po 400 evrov, razliko v višini 350.000 evrov pa dodelil krajevni skupnosti, ki je nato s temi sredstvi uredila zid in ograjo pri nogometnem igrišču ob šoli, podporne zidove ob cerkvi, pokopališče, prekrila staro mrliško vežico, obnovila nekaj zidov v Podgradu ter del denarja namenila sanaciji stolpa na starem podgrajskem gradu.
Nove odločbe šele po razsodbi
Spori z občino zaradi telefonije so se odrazili na volitvah leta 2010. V Jelšanah, Hrušici, Račicah in Podgradu je Anton Šenkinc gladko izgubil, njegov protikandidat Emil Rojc pa si je na teh voliščih nabral skoraj polovico (194) od razlike glasov (416), s katerimi je premagal Šenkinca.
Upravičencem, ki so sami gradili telefonsko infrastrukturo, pa je občina razdelila le desetino njim namenjenega zneska. Zato so sprožili tožbo na novogoriškem oddelku upravnega sodišča. Občini so očitali, da odločbe ne vsebujejo elementov, prek katerih bi bilo mogoče izračunati sorazmerne deleže vlaganj za posameznega upravičenca. Sodišče je tožbi ugodilo in odločilo, da se odločbe razveljavi.
Ker bi morala bistriška občinska uprava pripraviti nove odločitve o višini sredstev, je krajane pozvala, naj nakazanih 400 evrov vrnejo. Nekateri so to storili, nekateri so se uprli. Slabšo so odnesli prvi, saj bodo morali zdaj na odločbe počakati, dokler se na koprskem sodišču ne konča pravda med državo in občino.
Država je plačala preveč
Medtem se je namreč izkazalo, da je pri vračilu 383.000 evrov za Podgrajce prišlo do napake. Država se je uštela pri računanju in preplačala 366.678 evrov, ki jih danes po sodni poti – občina jih prostovoljno ni želela vrniti – zahteva nazaj.
Kot nam je povedal zagovornik občine odvetnik Danilo Grilj, je nekdanji župan Šenkinc preveč izplačana sredstva sprva zadrževal in na previsoko izplačani znesek opozarjal direktorat za informacijsko družbo in ministrstvo za gospodarstvo kot nadzorni organ. “Ker pa so upravičenci sprožili upravni spor, podali prijave inšpekciji za javno upravo in celo začeli predkazenski postopek, je bil prisiljen sredstva razdeliti deloma med upravičence, deloma med krajevnost skupnost,” je sklenil Grilj.
LORI FERKO