Bistriški svetniki bodo projekt CERO NIK podprli ob izpolnjenih pogojih
Bistriški svetniki načeloma soglašajo s projektom Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK). Kljub temu so odločanje o podpisu pogodbe, ki bi jo moralo pred izpeljavo projekta podpisati vseh 17 v projekt vključenih občin, prestavili na prihodnjo sejo, saj imajo pogoje glede rente, pa tudi glede možnosti odstopa od pogodbe.
ILIRSKA BISTRICA> Slabih 14.000 krajanov ilirskobistriške občine na leto pridela približno 4800 ton odpadkov. Delež sofinanciranja občine v projektu CERO NIK bi tako znašal 1,3 milijona evrov, oziroma, kot je zatrdil bistriški župan Emil Rojc, dobrih 750.000 evrov, saj bi občina dobila povrnjen davek na dodano vrednost.
Usoda projekta CERO NIK je še negotova, saj se morajo severnoprimorske in južnoprimorskonotranjske občine še dogovoriti, ali bodo imele en skupni center za predelavo odpadkov ali bodo imele dva, enega v Logatcu in enega v Novi Gorici. Oba centra sicer izpolnjujeta pogoje za pridobitev kohezijskih sredstev, vendar se tudi količine odpadkov za predelavo zmanjšujejo. Zato je okoljsko ministrstvo odločitev o tem prepustilo občinam.
Vendar se razprava svetnikov ni pletla okrog denarja, pač pa okrog tega, koliko se bodo za krajane bistriške občine zaradi odvoza in predelave v Logatcu cene ravnanja s smeti zvišale. Bistriški župan je sicer zatrdil, da bi po sedanjih predpostavkah cena tone odloženih smeti, v kateri so kriti stroški obratovanja centra v Logatcu, znašala 90 evrov. Vendar bi center, katerega solastnice bi bile občine, določene produkte - denimo, proizvodnjo električne energije ali določene zbrane surovine - tudi tržil, kar bi ceno smeti lahko znižalo na 60 do 80 evrov na tono.
TINA M. VALENČIČ
O tem podrobneje pišemo v sredini tiskani izdaji Primorskih novic.