Bistriški vrtec je dobil imel po Jožefi Maslo

ILIRSKA BISTRICA> Območno združenje borcev za vrednote NOB je v sredini lanskega leta “z velikim obžalovanjem in ogorčenjem” pospremilo odločitev prejšnjega občinskega sveta, da ob selitvi vrtca v nove prostore v Trnovem izbriše staro ime po partizanski materi Jožefi Maslo (ki je rodila enajst otrok in umrla v Auschwitzu), dodeljeno z ustanovitvenim občinskim sklepom konec leta 1980. Borci, ki so bili zaradi preimenovanja “zelo žalostni”, so napisali protestno pismo, vendar se ni zgodilo nič.

Ko so v občini dobili nov svet in župana, pa so se vnovič podali v boj in vložili pobudo za poimenovanje vrtca po Jožefi Maslo. Tokrat jim je uspelo, čeprav z dokaj šibko podporo občinskega sveta. Glasovanja se je namreč vzdržalo kar osem svetnikov, pet jih je predlogu nasprotovalo, za novo ime pa jih je dvignilo roke deset.

V razpravi je svetnik Primož Rojc (neodvisna lista Skupaj naprej) dejal, je pomembno ohranjati vrednote NOB ter spomin na borce in borke, ki so se bojevali proti fašizmu in nacizmu, da pa je občina to že storila s spomenikom na Hribu svobode in drugimi obeležji ter imeni ulic. “Da pa ne bi ustvarjali polemike, pa je najbolj primerno, da ima vrtec nevtralno ime, zato poimenovanja po Jožefi Maslo ne morem podpreti,” je razložil Rojc, a predlagal, da se doprsni kip partizanske matere, postavljen leta 1982 pred nekdanji (zdaj porušen) vrtec, prenese pred novega ali postavi na drugo častno mesto.

“Vrtec je namenjen otrokom in naj ostane tako,” je svoj glas proti obrazložil podžupan Dušan Grbec, Rok Jenko (Mladi forum Šajeta) pa je opozoril, da ime Jožefe Maslo ni povezano z nobeno ideologijo, pač pa z vrednotami, vzgojo, narodno zavednostjo, borbenostjo in ohranitvijo lastnega naroda: “Poimenovanje je zahvala in spomin,” je dejal.

Glasovanja se je vzdržal Ivan Simčič (DeSUS), ki je poudaril tudi preostale občane, ki so “dali življenje za naše dobro danes” in naštel družine Frank iz Kilovč (trije padli v boju), družin Grk iz Male Bukovice (trije padli), Šlosar iz Novokračine (šest padlih), Bubnič iz Pregarij (trije padli), Jagodnik iz Tominja (štirje), Matko iz Tominja (trije), Hrvatin iz Trpčan (trije) in Simčič iz Sušaka (trije padli). “Na območju Ilirske Bistrice je od septembra 1943 do aprila 1944 izginilo približno sto ljudi, od tega 70 odstotkov žensk, ki se jih nihče ne spomni. Žal. Z vsem spoštovanjem do družine Maslo, ampak kot zgodovinar ne bom šel ne levo ne desno in ne bom dvignil roke za nobenega. Se pa strinjam, da bo potrebno kip preseliti na Hrib svobode ali neko drugo lokacijo, kjer bodo svoj zapis našli tudi tisti ravnokar omenjeni,” je še dodal Simčič.

LORI FERKO