Bo lesni center rešil Notranjce?

NOTRANJSKA> Notranjskim županom je državna sekretarka gospodarskega ministrstva Monika Kirbiš Rojc predlagala, da v sodelovanju z ministrom za kmetijstvo in okolje razmišljajo o ureditvi posebnega lesnega centra, saj naj bi v prihodnji finančni perspektivi evropske kohezijske politike 2014-2020 sofinancirali le projekte, ki bodo na nacionalni ravni prepoznani za prednostne z visoko dodano vrednostjo.

Dvig dodane vrednosti

“Še aktivneje pa bomo morali spodbujati izvoz in ustvarjati razmere za uspešen vstop podjetij na tuje trge ter krepiti prepoznavnost Slovenije kot priložnostne lokacije za tuje naložbe,” je povedala Kirbiš Rojsova. V izhodiščih strategije razvoja, to bo v kratkem obravnavala vlada, pa so kot razvojni potenciali opredeljeni tudi tako imenovanimi človeški viri. Zato bo ključno pretakanje evropskega denarja v zaposlovanje mladih, geostrateško lego in naravne vire.

Za ta področja bo po napovedih državne sekretarke namenjena več kot polovica denarja. Slovenija bo v prihodnjem sedemletnem obdobju prejela manj denarja kot doslej, slabe 3,3 milijarde evrov, od tega zahodni del države 860 milijonov, vzhodni 1,26 milijarde evrov, prometna in okoljska infrastruktura ter trajnostne rabe energije pa milijardo evrov.

“V državi imamo velike naravne potenciale, ki jih moramo, skupaj z drugimi ključnimi potenciali, izkoristiti, če želimo čim večje sinergijske učinke. Vsekakor pa je ključni element za naš razvojni preboj izboljšanje, oziroma dvig ustvarjene dodane vrednosti,” je sklenila Kirbiš Rojsova.

Kje je lesni center iz leta 1999?

Po besedah pivškega župana Roberta Smrdelja je bil leta 1999, v sodelovanju s tedanjim ministrstvom za znanost in tehnologijo že ustanovljen center za lesarstvo, ki se je nato zlil v združenje z gospodarsko zbornico. “Od takrat o tem lesnem centru ni ne duha ne sluha. Zato bo to velik izziv. Lesarsko gospodarstvo je namreč v naši regiji šibko, podjetja pa v kritičnem stanju razmišljajo le, kako bodo preživela od danes do jutri,” pravi Smrdelj.

Kljub temu je prepričan, da velja poskusiti. Vendar brez nosilnega gospodarstva ne bo šlo, aktivno vlogo pri tem pa bi morali imeti zlasti gozdarji, denimo postojnska gozdarska in lesarska srednja šola. Slednjo bi lahko po njegovem mnenju nadgradili v višjo strokovno šolo.

Lesni center (še) ne bo rešil panoge

Direktor postojnske območne gospodarske zbornice Boštjan Požar je za PN povedal, da se bo glede možnosti in pomena usposobitve lesnega centra pozanimal na ministrstvu.

Je pa v kratkem načrtovana tudi konferenca o programu, ki med cilje regijskega gospodarstva uvršča prav oživitev lesarske panoge kot ene izmed vodilnih gospodarskih panog na Notranjskem. Na tej konferenci pričakujejo tudi več odgovorov vseh deležnikov.

Požar sicer meni, da takšen center ni tisti, ki bi odrešil lesno industrijo, pač pa bi morala država ponuditi druge vzvode: “Center bi dejansko lahko deloval le kot neka podporna institucija za spodbujanje inovativnosti,” ocenjuje.

LORI FERKO